Na prizadetih območjih marsikje zaposleni niso mogli priti na delo, ali pa so prišli, a so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih okoliščin delovno mesto predčasno zapustili. Številni bodo odsotni tudi v prihodnjih dneh. Obstajajo tudi primeri, ko delodajalci zaposlenim, ki bi lahko prišli na delo, zaradi posledic naravne nesreče ne bodo mogli zagotavljati dela, ali pa ga bodo morali organizirati na drugačen način.

Delovna zakonodaja za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela, pa tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju, zagotavlja več možnosti.

Ko gre za odsotnost z dela, je delavcem in delodajalcem na voljo:

· odsotnost z dela zaradi višje sile,

· odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),

· čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,

· izraba letnega dopusta in

· neplačani dopust.

Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem dve možnosti:

· začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in

· odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

KAJ MORAMO VEDETI PRI POSAMEZNI ODSOTNOSTI Z DELA?

Odsotnost z dela zaradi višje sile (6. odstavek 137. člena ZDR-1)

Delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile (primer višje sile so naravne nesreče, poplave, zemeljski plazovi ipd.), je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 80 % minimalne plače.

Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti, kar pomeni, da je upravičen tudi do odsotnosti.

Višja sila lahko nastane na obeh straneh, tako na strani delavca kot tudi delodajalca. Lahko nastane na primer na način, da delavec ne more opravljati dela, ker so razlogi nastali na njegovi strani (ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče itn.). Lahko pa nastane tudi na strani delodajalca, na primer, ko poplavi delovna sredstva, so ta poškodovana in dela ni možno opravljati itn.

Izplačana nadomestila plač delavcev bo Slovenija povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

Odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (165. člen ZDR-1)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi hujše nesreče, ki ga zadane (po 165. členu ZDR-1) do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu (najmanj pa 1 delovni dan). Delavec lahko odsotnost izrabi neposredno ob nastopu primera. Daljše odsotnosti iz tega naslova so lahko urejene v kolektivni pogodbi in splošnih aktih delodajalca, ki zavezujejo delodajalca.

Če delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba ali nima sprejetih splošnih aktov, se delavec lahko s prošnjo za daljšo odsotnost poskuša dogovorit z delodajalcem.

Čakanje na delo (138. člen ZDR-1)

Če delavcu ni mogoče zagotavljati dela iz poslovnega razloga, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za mesec maj 2023. Novela zakona določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom Vlade do 31. decembra 2023. 

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 in ob tem uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

V primeru odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga in delitve dobička, novela zakona vsebuje varovalko. Delodajalci, ki so uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače tako za primer čakanja na delo kot višje sile, bodo morali v primeru teh ravnanj prejeta sredstva vrniti v celoti.

Odreditev začasnega čakanja na delo, ki lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, mora biti podana v pisni obliki in se lahko delavcu pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Ob tem je treba poudariti še, da mora v času napotitve na čakanje na delo delavec biti na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.

Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, registriran najpozneje na 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav.

Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1) in kolektivni dopust

Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca.

Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

Ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov tudi v času, ko so podani razlogi naravne nesreče? V dogovoru z delavcem je mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.

Odreditev kolektivnega dopusta

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti).

Dolžnost delodajalca, da o letnem razporedu delovnega časa (v katerem je zajet tudi kolektivni dopust, v kolikor ga načrtuje) pisno obvesti tako delavce kot sindikate pri delodajalcu je sicer določena v 2. odstavku 148. člena ZDR-1.

Ko delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju,

ko ni dela, oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti. Na ta način se dosežeta namen in cilj pravice do letnega dopusta.

Upoštevati je namreč treba, da ima pravica do plačanega letnega dopusta, upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU, status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače, t. i. izredni neplačani dopust

Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja, urejajo pa jo kolektivne pogodbe. Zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Naj opozorimo, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi o obveznosti plačila prispevkov v primeru odsotnosti, daljše od 30 dni.

ORGANIZACIJA DELA

V primerih naravnih ali drugih nesreč, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko delodajalec delavcu spremeni vrsto dela (odpravljanje posledic, čiščenje ipd.) ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine(169. člen ZDR-1).

Dodatno delo v primeru naravne ali druge nesreče

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje.

Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda (145. člen ZDR-1). Ne more pa se naložiti delo preko polnega delovnega časa osebam, ki so varovane kategorije po ZDR-1 (invalidi, delavci, ki koristijo pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ipd.)

POMOČ SAMOZAPOSLENIM

Samozaposleni, ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, novela zakona predvideva pomoč v višini 1200 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023, ki bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo treba predložiti izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS).

Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, bo znašala 760 evrov na mesec, pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bo znašala 1020 evrov na mesec.  Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo potrebno predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.

HUMANITARNA POMOČ PRI DODELITVI TRANSFERJEV

V teh dneh številne humanitarne organizacije zbirajo sredstva za pomoč ljudem, ki jih je prizadela katastrofalna poplava. Tukaj bi želeli opozoriti, da se vsaka takšna pomoč lahko šteje kot dohodek družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni določen namen porabe sredstev.

Če je humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer paket za prehrano, invalidski voziček ) ALI v obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen porabe sredstev (na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe in podobno) ALI pa znesek denarnih sredstev ne presega meje preživetja (456,34 evra za samsko osebo oziroma 1279,69 evra za štiričlansko družino), se v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje kot dohodek.

IZREDNA SOCIALNA POMOČ

V primeru naravnih nesreč veljavna socialna zakonodaja omogoča pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo se, trenutno lahko vloži na kateremkoli centru za socialno delo. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti.

Izredna denarna socialna pomoč se lahko v enem koledarskem letu dodeli do višine 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč. Za samsko osebo do 2326,70 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov.

Ker je izredna denarna socialna pomoč mesečno omejena do višine cenzusa za denarno socialno pomoč samske osebe ali družine (za samsko osebo do 465,34 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, do 1638,00 evra), se v primeru dodelitve v višini 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč, izplača za obdobje petih mesecev (in ne v enkratnem znesku).

Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršno koli izredno denarno socialno pomoč (razen pogrebnine in posmrtnine), je lahko zaradi naravne nesreče upravičena do sorazmernega dela 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.

Kadrovska asistenca d. o. o.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti