PREHOD NA SKRAJŠAN DELOVNI ČAS ZA STAREJŠE – PRAVILA, POGOJI IN POSLEDICE
Možnost drugačne ureditve delovnega razmerja za starejše zaposlene uvaja novela Zakona o urejanju trga dela, veljati bo začela 1. 1. 2026.
Sistem 80/90/100 pomeni, da delavec ohrani 100-odstotno zaposlitev, njegova osnovna plača se določi v višini 90 % dotedanje, obveznosti pa bo opravljal v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Če je polni delovni čas 40 ur na teden, bo tako dejansko delal 32 ur.
Gre za skrajšan delovni čas na podlagi posebnih predpisov, podobno kot pri nekaterih drugih kategorijah delavcev (npr. invalidih ali starših). Razlika je v tem, da lahko delodajalec prošnjo delavca za takšno ureditev tudi zavrne. Če se obe strani strinjata, se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki je lahko časovno omejen ali sklenjen za nedoločen čas.
Do te pravice bo upravičen le delavec, ki je dopolnil 60 let starosti ali ima vsaj 35 let pokojninske dobe (v letu 2035). V obdobju od leta 2026 do 2035 bo veljal prehodni režim: leta 2026 bo upravičenost priznana delavcem, starim 58 let ali z najmanj 35 leti pokojninske dobe; starostni pogoj se nato vsako leto poveča za tri mesece. Poleg tega mora imeti delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Delavec, ki bo prešel na skrajšan delovni čas;
- ne bo smel dati soglasja za nadurno delo,
- izgubil bo pravico do celotnega regresa,
- število dni dopusta v zasebnem sektorju bo vezano na število delovnih dni v tednu.
Takšno ureditev bo lahko ohranil tudi po pridobitvi pogojev za starostno upokojitev, pri čemer bo prejemal sorazmerni del pokojnine iz ZPIZ-a (ne celotnih 40 % v prvih treh letih, temveč delež glede na dejanski obseg dela).
Kako se bo izvedel obračun plače?
Za delavce, ki bodo delo opravljali na opisani način bo delodajalec spremenil zavarovalno podlago na 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s skrajšanim delovnim časom 80 %. Delovna in pokojninska doba se bosta štele v celoti.
V REK-O obrazcu bo delodajalec navajal dejansko opravljene ure in dejansko izplačano plačo. Vsa nadomestila (dopust, bolniška, prazniki …) bodo izplačana za dejanske delovne ure in dni, vendar ne več kot za 32 ur tedensko. Ključno bo, da se v aneksu določi, katere dneve in koliko ur bo delavec delal.
V primeru izplačila odpravnine se bo osnova izračunala, kot da bi delal polni delovni čas. Tudi odmor med delom se bo prilagodil dejanskemu številu opravljenih ur tisti dan.
Pripravila:
Sanja Miljuš Herman, univ. dipl. prav.
