Državni zbor je minuli četrtek, 19. marca, sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Zakon se bo pričel uporabljati dan po objavi v uradnem listu, tj. predvidoma 29. marca. Uvaja možnost delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo, povračilo celotnega nadomestila plače v primeru individualno odrejene karantene in odlog plačila prispevkov za samozaposlene. Navodila in obrazci za uveljavljanje nadomestila bodo objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje, pri njihovem izpolnjevanju pa vam lahko pomagamo tudi mi.

Zakon delodajalcem med drugim omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za primere, ko delavci zaradi odrejene karantene na podlagi odločbe ministra za zdravje ne morejo opravljati dela, delodajalec pa jim iz objektivnih razlogov ne more omogočiti dela na domu.

Z interventnim zakonom želi država zagotoviti:

  • ohranitev vsaj 50 % zaposlitev v podjetjih, ki se spoprijemajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in
  • blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti.

Kdaj je delodajalec upravičen do pomoči?

Država bo na podlagi omenjenega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v več primerih npr.: 

  • Ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 % nosijo delodajalci, preostalih 40 % pa država. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece. 
  • Ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi država. Obdobje prejemanja povračila nadomestila bo lahko trajalo za obdobje odrejene karantene.

Kdo je upravičen do državne pomoči?

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki delavce zaposluje v skladu z ZDR, ki:

  • predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije; 
  • na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Mednje pa se ne štejejo delavci v času odpovednega roka;
  • predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Trije elementi, ki jih mora vsebovati napotilo delavcem o začasnem čakanju

V pisnem napotilu o začasnem čakanju doma, je treba opredeliti:

  • čas začasnega čakanja na delo;
  • možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo;
  • višino nadomestila plače.

Pred sprejemom odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo bo moral delodajalec vključiti predstavnike delavcev oz. se obrniti neposredno na delavce.

Delodajalec lahko po določilih tega zakona posameznega delavca napoti na začasno čakanje na delo za največ tri mesece.

Delodajalec, ki zaposluje le enega delavca, lahko uveljavlja pravico po tem zakonu, če ugotovi, da mu iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače zaradi začasnega čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece, najdlje pa do 30. septembra 2020.

Opis poslovnega položaja

Opis poslovnega položaja delodajalca zaradi posledic epidemije mora vsebovati:

  • navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih);
  • podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela;
  • oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

Kdo ne more uveljavljati delnega povračila nadomestil plače?

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ne bodo mogli uveljavljati delodajalci:

  • dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po interventnem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna. Izjema je le v primeru, če iz objektivnega razloga na strani delavca presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa delodajalec ne more izravnati;
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 evrov ali več. Da delodajalec ne izpolnjuje te obveznosti se štej tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje vloge;
  • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oz. prispevkov za socialno varnost;
  • če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela,lahko uveljavlja delodajalec v skladu z ZDR, kiizjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je odrejena karantena.

Kako uveljavljati pravico do povračila nadomestila plače?

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki zavodu za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra letos.

Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži dokazila, ki so določena v poglavju Kdo je upravičen do državne pomoči?tega kataloga.

Če bo delodajalec izpolnil pogoje iz Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, bo zavod izdal odločbo o priznanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

Če delavec zaradi karantene ne more ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe ministra za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu. Tudi v tem primeru je postopek enak zapisanemu zgoraj.

Kakšne so obveznosti delodajalca?

V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

V tem obdobju delodajalec ne sme:

  • začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov;
  • ·odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Če delodajalec ne bo upošteval teh pravil, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti.

Če delodajalec delavca v tem času pokliče, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, mora o tem predhodno obvestiti zavod. Če tega ne stori, bo moral prejeta sredstva vrniti za tistega delavca, v zvezi s katerim je bila ugotovljena nepravilnost.

Kakšna sta višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače?

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače države znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti.

Delno povračilo nadomestila plače za delavce, ki jih je delodajalec napotil na začasno čakanje na delo, in povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestil plače delavcev na začasnem čakanju na delo in nadomestilo zaradi odrejene karantene za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

Kaj pa pravice in obveznosti delavcev?

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema delno povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene v Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo:

  • pravico do 80 % nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Torej: v višini delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal;
  • obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila za letni dopust skladno z ZDR.

Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do 80 % nadomestila plače, ki se izračuna na enak način kot je opredeljeno zgoraj (Skladno z ZDR, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga).Upravičenost do tega nadomestila plače traja najdlje do 30. septembra 2020.

Samozaposlenim odlog plačila prispevkov za april, maj in junij

V zakonu je tudi ukrep, ki se nanaša na samozaposlene. Tistim, ki nimajo drugih zaposlenih in je samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Navedeni ukrep je namenjen tako za samostojne podjetnike posameznike, kot tudi za vse ostale, ki samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.Neporavnane prispevke bodo morali upravičenci poravnati v dveh letih, torej najkasneje do 31. marca 2022. Plačilo bo možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. marca 2022, na zneske odloženih prispevkov ne bodo tekle zamudne obresti.