Spremembe na področju bolniških odsotnosti, ki se uporabljajo od 1.1.2026, prinašajo večjo preglednost, hkrati pa tudi več odgovornosti tako za delavce kot za delodajalce. Nova ureditev poudarja pomen pisnih navodil o ravnanju med bolniškim staležem ter razjasnjuje meje nadzora in pravice posameznih udeležencev.
V nadaljevanju odgovarjamo na najpogostejša vprašanja, s katerimi se v praksi srečujejo delodajalci.
1.Kaj je največja novost pri bolniških odsotnostih po 1.1.2026?
Najpomembnejša novost je obveznost zdravnika, da ob odprtju bolniškega staleža delavcu pisno določi navodila o ravnanju (režim gibanja) in z njimi seznani tudi delodajalca. Delodajalec tako pridobi jasno informacijo, v kakšnem obsegu se delavec lahko giblje v času bolniške odsotnosti.
2. Ali delodajalec prejme diagnozo ali druge zdravstvene podatke delavca?
Ne. Delodajalec ne prejme diagnoze ali podatkov o zdravstvenem stanju delavca. Prejme izključno navodila o ravnanju, ki ne smejo razkrivati zdravstvenih informacij in so namenjena zgolj preverjanju spoštovanja bolniškega režima.
3. Kaj velja, če zdravnik režima gibanja izrecno ne določi?
Če zdravnik posebnih navodil ne poda, velja osnovno pravilo, da mora biti delavec v času bolniške odsotnosti na naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča. Naslov lahko zapusti le zaradi:
– opravljanja zdravstvenih storitev,
– nege ožjega družinskega člana,
– sobivanja v bolnišnici ali zdravilišču.
4. Ali je gibanje v kraju bivanja (sprehod, trgovina) dovoljeno?
Gibanje v kraju bivanja je dovoljeno le, če je izrecno navedeno v pisnih navodilih zdravnika. Če takšnega dovoljenja ni, je lahko tudi kratek odhod v trgovino ali na sprehod obravnavan kot kršitev bolniškega staleža.
5. Ali lahko delodajalec sam preverja, ali delavec spoštuje bolniški stalež?
Delodajalec lahko izvaja kontrolo spoštovanja režima gibanja, vendar le v okviru zakona. To pomeni, da lahko preverja dejansko ravnanje delavca, ne sme pa posegati v njegovo zasebnost ali zahtevati zdravstvenih podatkov. O upravičenosti bolniškega staleža in morebitnih sankcijah odloča ZZZS.
6. Kakšna je razlika med kontrolo in nadzorom bolniškega staleža?
Kontrola pomeni preverjanje, ali delavec spoštuje navodila zdravnika (npr. ali je doma, kadar bi moral biti). Nadzor pa je formalni postopek, ki ga izvaja ZZZS prek imenovanih zdravnikov, zdravstvenih komisij ali pooblaščenih oseb. Delodajalec lahko izvaja kontrolo, ne pa nadzora.
7. Ali so objave na družbenih omrežjih lahko dokaz kršitve bolniškega staleža?
Da. Objave na družbenih omrežjih (npr. fotografije ali posnetki) lahko predstavljajo dokaz ali vsaj pomemben indic kršitve, če jasno izkazujejo ravnanje, ki ni skladno z navodili zdravnika.
8. Ali je odhod v tujino v času bolniške odsotnosti dovoljen?
Odhod v tujino v času bolniške odsotnosti praviloma ni dovoljen. Izjema je mogoča le, če delavec pridobi predhodno odločbo imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Brez takšne odločbe je odhod v tujino praviloma kršitev bolniškega staleža.
9. Kakšne so posledice kršitve bolniškega staleža?
Če se ugotovi, da se delavec ne ravna skladno z navodili:
– se mu lahko odvzame nadomestilo plače (do 30 dni),
– delodajalec pa lahko, glede na težo in okoliščine kršitve, uporabi tudi delovnopravne ukrepe, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
10. Kdaj začne teči rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Če delodajalec ugotovi kršitev, ima na voljo:
– opozorilo na kršitev,
– disciplinski postopek,
– redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (odvisno od teže in okoliščin kršitve).
Rok za odpoved začne teči takrat, ko je delodajalec seznanjen z vsemi bistvenimi dejstvi in dokazi o kršitvi, ne že ob prvem sumu. Pravilno in zakonito vodenje postopka je ključno za veljavnost morebitne odpovedi.
11. Kaj prinaša nova ureditev za javne uslužbence po 34. členu ZJU-1?
Nova ureditev v 34. členu ZJU-1 izrecno določa, da lahko predstojnik, kadar razpolaga z informacijo, ki utemeljuje sum zlorabe bolniške odsotnosti ali neupravičenega uveljavljanja stroškov prevoza, odredi nadzor. Ključna novost je, da javnega uslužbenca predhodno ni več treba opozoriti, kar je bila zahteva stare ureditve.
S tem se odpravlja dolgoletna praksa, po kateri so bili javni uslužbenci pri nadzoru bolniških odsotnosti v privilegiranem položaju v primerjavi z zaposlenimi v gospodarstvu. Nadzor v javnem sektorju je bil doslej pogosto omejen, neučinkovit ali zgolj formalen, v nekaterih primerih pa celo praktično neizvedljiv. Po novi ureditvi takšnih omejitev ni več, kar pomeni izenačitev nadzornih pristojnosti javnega in zasebnega sektorja ter bistveno večjo učinkovitost nadzora.
Zaključek
Nova ureditev bolniških odsotnosti prinaša večjo jasnost glede ravnanja delavcev in večjo vključenost delodajalcev. Hkrati pa zahteva premišljeno, sorazmerno in zakonito ravnanje. Dobro poznavanje pravil in pravočasno ukrepanje sta najboljša zaščita pred zlorabami in spori.
Pripravila: Sanja Miljuš Herman
