Delodajalci pozor: izplačilo regresa pred vrati!
Delodajalci morate delavcu regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, določa 131. člen ZDR-1. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja znaša 804,96 evrov. Če kolektivna pogodba, notranji akt delodajalca ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena med delavcem in delodajalcem, določajo višji znesek regresa kot znaša zakonsko določen minimum, je delodajalec delavcu dolžan izplačati višji znesek. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico tudi le do sorazmernega dela regresa.
Od regresa se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka v delu, ki presega znesek 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. Če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oz. zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa. Nato se izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
Z julijem zaostren pregon izigravanja delovnopravne zakonodaje
2. julija začne veljati novela KZ-1E, ki zaostruje pregon izigravanja delovnopravne zakonodaje. Novela upošteva sorazmernost kazni glede na obseg in intenzivnost kršitve, v primerih, ko se kršijo pravice večjemu številu delavcev.
Kazenski zakonik ureja kazniva dejanja, ki se lahko izvršijo zoper delovno razmerje in socialno varnost, od 196. do 203. člena. Z novelo so se med drugim spremenile določbe, tudi 196. člena KZ-1, ki predpisuje denarno in zaporno kazen za naslednje kršitve:
- kršitve predpisov o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ter o prenehanju delovnega razmerja,
- kršitve na področju plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja,
- kršitve določb o delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela,
- kršitve določb o varstvu žensk, mladine in invalidov, delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, starejših delavcev, prepovedi nadurnega, nočnega dela ali plačila predpisanih prispevkov.
Dosedanja ureditev v 196. členu KZ-1 ni razlikovala primerov, ko je storilec dejanje storil zoper enega ali več delavcev. V vsakem primeru je bil kaznovan enako. Zakonodajalec je ocenil, da je potrebno navedeni člen spremeniti tako, da bo predpisana kazen sorazmerna glede na obseg in intenzivnost kršitve.
Če delodajalec enega ali več delavcev in iskalcev zaposlitve prikrajša za katero izmed navedenih pravic, se sedaj kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo. Doslej mu je grozila denarna kazen ali zapor do enega leta. Če delodajalec za te pravice prikrajša 20 delavcev in več, ali če so enemu ali več delavcem kršene pravice v obdobju najmanj dveh let, je zagrožena denarna kazen in kazen zapora do pet let.
Več v noveli.
Na MPIK Zajtrku o izzivih poslovanja
25. maja sta Eva Langeršek in Maja Brajnik v SIJ Izobraževalnem centru Ravne na Koroškem izvedli delavnico Izzivi zaposlovanja – včeraj podjetnik, danes zaposlovalec. Na brezplačni delavnici sta predstavili oblike dela, ki jih omogoča slovenska zakonodaja, pravne možnosti sodelovanja z zunanjimi sodelavci ter tveganja in nevarnosti, ki se ob tem lahko pojavijo.
