Smeh je pol zdravja. Pogosto omenjen pregovor, za katerega bi morda kdo rekel, da celo zlajnan. Ampak če pogledamo ozadje pregovora, se za njim skriva velika resnica.  Smeh ima namreč resnično pozitivne učinke na naše zdravje:

• sprošča telo in mišice,
• zviša prag za bolečino,
• varuje pred srčnim infarktom,
• povečuje kroženje krvi,
• znižuje sladkor v krvi,
• izboljšuje sposobnost dihanja,
• imunski sistem deluje boljše,
• krepi odnose z drugimi in povečuje občutek zaupanja,
• zmanjšuje stres,
• pripomore k odpravljanju tesnobe in anksioznosti,
• izboljša spomin,
• pripomore k boljšemu fokusu.

S smejanjem porabimo dodatnih 60 do 120 kalorij na uro več kot v mirovanju. Roko na srce, smejanje dodaja tudi gubice. Ampak, kdo bi se obremenjeval zaradi tega? Pomembno je, da se imamo lepo.

Ljudje se v današnjih časih smejimo veliko manj, kot smo se pred petdesetimi leti.  Statistika pravi, da smo se Evropejci takrat smejali trikrat več kot sedaj. Zagotovo igra pri tem veliko vlogo večja stresna obremenitev v primerjavi s takratnimi časi.

Smejanje nedvomno vpliva na človekovo dobro psihično počutje in osebnostno uravnoteženost. Če se znamo tudi v stresnih in manj prijetnih situacijah smejati, celotna situacija postane bolj vzdržna in  pozitivna.

Ko smo z drugimi veseli in igrivi, to podpira čustvene povezave z ljudmi, ki so nam blizu. Tudi v timih lahko smeh izboljša uspešnost skupine. Spodbuja povezovanje in pomaga pri krmarjenju skozi nesoglasja, zamere in konflikte.

Ko pa so dnevi zelo naporni, ko lovimo roke, nas priganja čas, ker moramo otroka peljati na obšolske dejavnosti ali nas tarejo skrbi glede jutrišnjega dela, takrat nam lahko teh nekaj nasvetov pomaga, kako na preprost in zabaven način ohraniti nasmeh in smeh kot del naše vsakdanje rutine:

• poskusimo novo dejavnost (npr. Zumba s prijatelji, smejalna joga),
• poglejmo si video smešnice,
• igrajmo se z otoki (zagotovo nas bodo uspeli nasmejat),
• naj bo naša nova navada, da sodelavcem in prijateljem dnevno pošljemo šalo (zagotovo nam bodo vsake toliko poslali kakšno nazaj),
• opremimo svoj prostor s šaljivimi slikami, mislimi (da se nam ob pogledu nanje nasmeji),
• namenimo čas za igro z domačimi živalmi,
• prelistajmo album s slikami, da se spomnimo vseh lepih doživetij,
• pišimo dnevnik hvaležnosti.

“Smejte se in svet se bo smejal z vami. Jokajte in jokali boste sami.” Ella Wheeler Wilcox

Smeh je tudi edina »bolezen«, ki smo je veseli, če se nas prime.

Ste vedeli, da:

• Se ženske smejijo več kot moški.
• Moški se več smejejo v moški družbi kot v ženski.
• Otroci se nasmejijo 300-krat do 400-krat dnevno, odrasli pa največ 15-krat dnevno.

Da bi se še bolj zavedali pomena smeha je bil leta 1998 ustanovljen svetovni dan smeha. Prvo praznovanje je bilo 10. maja 1998 v Mumbaju v Indiji, in ga je organiziral dr. Madan Kataria, ustanovitelj svetovnega gibanja joge smeha. Tudi v Sloveniji obeležujemo ta praznik, ki se ga praznuje vsako prvo nedeljo v mesecu, kar pričajo številni objavljeni dogodki in izpeljane aktivnosti.

Tik pred koncem tega zapisa še ena naloga za nas:

Nasmejmo se. Zdaj poskusimo misliti na nekaj negativnega, ne da bi izgubili nasmeh. Težko je, kajne?

Zdrav smisel za humor, ima pozitiven učinek na naše zdravje, naredi nas pametnejše, spolno privlačnejše in srečnejše – zato si vsak dan vzemimo čas za šalo ali dve. Le kakšen začetek dneva je lahko lepši, kot tisti, ki se začne z nasmehom?