Indijski Mumbaj je že 25. leto zapored gostil svetovni kongres World HRD, enega od vodilnih dogodkov na kadrovskem področju. Udeležila se ga je tudi direktorica Kadrovske Asistence Andreja Janc Koderman, kjer je ponovno prejela eno najprestižnejših nagrad, ki jo je prejela že leta 2015 kot prva Slovenka na področju vodenja in razvijanja talentov. »V prihodnje bo največji izziv vodenje različnih generacij sodelavcev, vodje bodo morali osvojiti veščine vodenja glede na osebnostne lastnosti posameznika in njihove generacijske razlike,« izpostavlja Janc Kodermanova, ki je bila na februarskem kongresu tudi ena izmed 208 predavateljev, ki prihajajo iz kar 133 držav.

Iz Mumbaja se vračate z nagrado na področju vodenja in razvijanja talentov ‘Global Talent Acquisition Leaders’. To je priznanje kongresa, ki prepoznava najboljše svetovne prakse na kadrovskem področju. Kaj vam pomeni nagrada?

Nagrada je predvsem potrditev za ves vložen trud v osebni in strokovni razvoj na področju vodenja ter razvoja talentov. Seveda pa sama nagrada prinaša tudi določene obveznosti za prihodnost: nadaljevati pot razvoja, iskati nove izzive in znanje širiti naprej.

Kongres World HRD je eden od vodilnih dogodkov na kadrovskem področju na svetu. Kaj in kdo vas je najbolj navdušil?

V okviru predavanja me je povsem prevzel Marshall Goldsmith iz ZDA, ki velja za enega najboljših svetovnih coachev in predavateljev. Njegov pristop razvoja talentov je zelo blizu mojemu načinu razmišljanja. Predvsem mi je všeč njegova trditev: »To kar te je pripeljalo do sem, te ne bo pripeljalo do tja!« Če hočemo doseči več, moramo nenehno delati na lastnih spremembah. Navdušila sta me tudi zakonca Michelle in Dennis Reina, priznana ameriška predavatelja in svetovalca, ki sta se dotaknila izredno zanimive teme, kako obnoviti porušeno zaupanje v organizaciji. Ker danes veliko govorimo o pomenu zavzetih sodelavcev v podjetju, se moramo zavedati, da je pogoj za zavzetost vzpostavljeno dobro medsebojno zaupanje v kolektivu. Če je to zaupanje porušeno, je potrebno delati na obnovi. 

Tudi sami ste sodelovali na panelni diskusiji na temo, kako pri potencialnih kadrih prepoznati talente in jih tudi razvijati vnaprej. Kakšni so bili odzivi, kakšne izkušnje imajo s tem v ostalih državah?

V okviru diskusije smo bili na konferenci enotni, da se je potrebno razvoja talentov pri posamezniku lotiti načrtno, z jasnimi cilji. Le tako lahko osebi pomagamo slediti njegovi življenjski viziji, ki pa mora biti kompatibilna z vizijo podjetja. Dotaknili smo se teme prepoznavanja in razvoja talentov. Pri potencialnih kandidatih je zelo pomembno testiranje z različnimi psihometričnimi, vedenjskimi in ostalimi testi, da o posamezniku dobimo okvirno sliko. Ključno je, da prepoznamo njegove življenjske interese, ker – tudi če ima določene talente – še ne pomeni, da jih je pripravljen investirati v naš delovni proces. Pri nadaljnjem razvoju pa je pomembno ugotoviti, na katerih posameznikovih talentih je treba graditi. To pa izhaja iz postavljene vizije življenja posameznika, njegovih poslovnih, kariernih ter zasebnih ciljev. Najprej se mora vsakdo vprašati, katere spremembe mora narediti pri sebi, da bo lahko te cilje tudi dosegel. Vizija in cilji postavljajo prioritete pri razvoju talentov posameznika.

Imeli ste priložnost slišati in primerjati prakse iz različnih koncev sveta. Kje je Slovenija na mednarodnem kadrovskem zemljevidu?

Primerljivi smo z najboljšimi. Seveda pa je potrebno upoštevati pomembne kulturne razlike in predvsem velikosti organizacij. V Sloveniji prevladujejo srednja in manjša podjetja, kar pa je lahko tudi naša prednost pri razvoju talentov, saj so manjše organizacije bolj prilagodljive na spremembe na trgu.

Kongres je letos praznoval srebrno obletnico, kar 25 let delovanja. Kako bi ocenili sodelovanje in povezovanje, mednarodnih pa tudi nacionalnih praks in organizacij na kadrovskem področju? 

Kongres si zasluži vse pohvale v povezovanju HR strokovnjakov iz vseh kontinentov. Svoje prakse in izkušnje s področja vodenja, razvoja, coachinga in treningov je predstavljalo kar 133 držav. Vsak udeleženec je lahko našel nekaj uporabnega, kar bo lahko prenesel v svoje delovno okolje. Najboljša praksa se izpostavlja z namenom, da se čim bolj razširi po svetu. Po prepričanju glavnega pobudnika kongresa dr. R. L. Bhatie lahko z delitvijo najboljših praks na področju razvoja kadrov resnično prispevamo k ustvarjanju boljšega sveta.

Kakšne so napovedi, kaj nas čaka v naslednjih letih?

V prihodnje bo vse večji poudarek na izgradnji pozitivnih vrednot znotraj posameznih organizacij. Največji izziv bo vodenje različnih generacij sodelavcev (generacije X, Y, Z in ‘baby boom’). Vodje bodo morali osvojiti veščine vodenja glede na osebnostne lastnosti posameznika in njihove generacijske razlike. Velik poudarek bo na prenosu znanj in izkušenj starejših generacij na mlajše. Ti pa bodo za doseganje ciljev vse bolj posegli po sodobnih tehnoloških ukrepih, ki se jih bodo morali priučiti tudi starejši.