adar se delavec upokoji, mu pripada odpravnina. Pa tudi v primeru, ko gre za delavca, ki se ‘delno invalidsko upokoji’? Kakšen delež mu izplačati in – kdaj? Praksa razkriva, da med delodajalci vlada veliko sivine. Mi vam svetujemo, katera rešitev je najbolj pravilna.

Postavimo se v namišljeno, a povsem vsakodnevno situacijo v kateri delavec na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) pridobi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. To pomeni, da zaradi pridobljene III. kategorije invalidnosti – ali II. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti – dela najmanj 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko. ZPIZ je potrdil, da ima zaposleni omejeno preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali za drugo delo, vsaj s krajšim delovnim časom od polnega.

Pogovorno rečemo, da je delavec ob prejemu takšne odločbe ZPIZ-a ‘delno invalidsko upokojen’. Kadar se delavec upokoji, ima pravico tudi do odpravnine. Kaj pa v našem primeru, ko je ta ‘upokojitev’ zgolj delna, delavec s krajšim delovnim časom pa še vedno ostaja v delovnem razmerju pri delodajalcu?

V tem primeru se način izplačevanja odpravnin ob upokojitvi razlikuje od delodajalca do delodajalca. Poglejmo, kaj nam kaže praksa.

Tri prakse izplačila odpravnine ob upokojitvi

Primer 1: Ko ima delavec pogoje za ‘delno invalidsko upokojitev’, mu delodajalec izplača sorazmerni del odpravnine ob upokojitvi, t. i. delno odpravnino. Kot osnovo za obračun upošteva plačo, ki jo bo delavec prejel, ko bo delal krajši delovni čas. Ob nastopu pogojev za polno upokojitev pa mu delodajalec izplača še drugi del odpravnine ob upokojitvi – pri tem kot osnovo za obračun upošteva plačo kot jo prejme delavec takrat, po dejanski delovni obveznosti oz. običajno za 4 ure dnevno.

Primer 2: Delodajalec delavcu ob nastopu pogojev za ‘delno invalidsko upokojitev’ ne izplača odpravnine. Ta se mu v celoti izplača takrat, ko se polno upokoji. Kot osnovo za obračun odpravnine delodajalec upošteva plačo po dejanski delovni obveznosti, preračunano na polni delovni čas – torej kot bi delavec delal 8 ur dnevno.

Primer 3: Enako kot v drugem primeru, delodajalec ob nastopu pogojev za ‘delno invalidsko upokojitev’ zaposlenemu ne izplača odpravnine. Odpravnina ob upokojitvi se delavcu izplača, ko se polno upokoji. Kaj je sploh razlika s primerom 2? Delodajalec kot osnovo za obračun odpravnine upošteva plačo delavca po dejanski delovni obveznosti, tj. za krajši delovni čas, običajno 4 ure dnevno.

Vprašanje: Ker je praksa na precej majavih temeljih, si poglejmo kateri izmed delodajalcev v zgornjih primerih je ravnal pravilno.

Najprej ugotovimo, kateri izmed teh delodajalcev zaposlenemu ni izplačal odpravnine kot mu veleva zakon. Izmed vseh je bilo ravnanje v primeru 3 najbolj nepravilno, saj delodajalec delavcu ni izplačal polne odpravnine ob upokojitvi, ampak le delno odpravnino, ki jo je preračunal upoštevajoč dejansko delovno obveznost delavca, ki je takrat znašala le 4 ure dnevno. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami) v 67. členu jasno določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, razen, če zakon določa drugače. Med druge pravice iz delovnega razmerja pa štejemo tudi odpravnino ob upokojitvi.

Ugotovitev 1:  V primeru 3 delodajalec delavcu ni izplačal odpravnine ob upokojitvi, ki delavcu pripada, saj bi morala biti odpravnina preračunana na polni delovni čas. S tem je delavcu kratil pravice, ki mu jih zaradi posebnega statusa omogoča zakon.

Izvir nejasnosti je neustrezno poimenovanje

V primeru 1 in 2 sta delodajalca zaposlenemu izplačala polno odpravnino ob upokojitvi, le da jo je v prvem primeru delodajalec izplačal v dveh delih, v drugem pa v enem delu, in sicer ob nastopu polne upokojitve. Kateri delodajalec je ravnal pravilno?

Težave glede izplačevanja odpravnin delavcem, ki pridobijo pravico do ‘delne invalidske pokojnine’ v praksi nastopijo, ker se je s sprejemom novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami in dopolnitvami) izraz ‘delna invalidska pokojnina’ preimenoval v ‘delno nadomestilo’. Za ‘delno invalidsko upokojitev’ se sicer od takrat uporablja daljši, a ustreznejši izraz: pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko in delno nadomestilo.

Delnega nadomestila pa ni mogoče enačiti s pravico do delne pokojnine, saj se lahko v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delno upokoji le tisti delavec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine in ki se naknadno odloči ostati zaposlen pri delodajalcu oz. se ponovno zaposli z največ polovičnim delovnim časom.

Scenarij številka dve je najboljša rešitev

V primeru 1 delodajalec sicer ni ravnal popolnoma napačno, saj bi bilo izplačilo odpravnine ob upokojitvi možno tudi v primeru uveljavljanja pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno, in delnega nadomestila oz. ‘v primeru delne invalidske upokojitve’, čeprav ne gre za dejansko upokojitev delavca. V tem primeru bi se višina izplačila delne odpravnine v celoti vštela v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega je potrebno obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.

Razlika med ravnanjem v primeru 1 in 2 je, da je delna odpravnina, ki jo delodajalec 1 izplača delavcu, ko nastopi pravico do dela s krajšim delovnim časom, v celoti podvržena obdavčitvi. Pod črto v tem primeru vendar ne gre za dejansko upokojitev delavca, čeprav pogovorno v obeh primerih še vedno govorimo o ‘delni invalidski pokojnini’.

Kaj delodajalcem priporočamo? Da ravnajo kot delodajalec v primeru 2 in odpravnino izplačajo ob polni upokojitvi delavca, saj se tako izplačana opravnina ob upokojitvi ne bo vštela v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki jo določa 10. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.