Če delodajalec prejme sklep(e) o izvršbi svojih zaposlenih, jih je dolžan izvrševati in določen znesek mesečno odtegovati od plače zaposlenega. Pri tem mora paziti do kakšne višine se odtegljaj lahko izvede. Kaj storiti, če je upnikov več? Kakšen je vrstni red poplačila terjatev?
V primeru, da je izvršbo na plačo predlagalo več upnikov, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili pravico do poplačila, razen kadar gre za zakonsko določene privilegirane terjatve. Po prioriteti so na prvem mestu, ne glede na čas prispetja k delodajalcu, preživninske in druge privilegirane terjatve. Te imajo prednost tudi pred davčnimi obveznostmi na podlagi davčne izvršbe; davčne obveznosti pa imajo boljši vrstni red pred drugimi obveznostmi dolžnika. Sam vrstni red poplačila terjatev ne zadostuje, če dolžnik nima tako visoke plače, da bi se lahko poplačale vse terjatve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in njegove nadaljnje spremembe ter dopolnitve; v nadaljevanju ZIZ) v 102. členu določa omejitev, ki jo je pri izvršbi na plačo potrebno upoštevati.
Zaposlenemu mora ostati vsaj 76 % minimalne bruto plače
Izvršba na plačo je mogoča do višine dveh tretjin prejemkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja; dolžniku oz. zaposlenemu mora ostati znesek v višini 76 % minimalne bruto plače.
Terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je mogoče seči na prejemke do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 50 % minimalne plače.
Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mora dolžniku – poleg 76 % minimalne plače – ostati še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Dolžnik višji znesek uveljavlja pri izvrševalcu sklepa o izvršbi z javno listino, tj. odločba o otroškem dodatku, denarni socialni pomoči in varstveni dodatek). Kadar to ni mogoče, pa jo pred sodiščem uveljavlja z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je oproščena plačila sodne takse.
Poleg določitve mesečnega posega na plačo mora delodajalec sam izračunavati tudi višino že zapadlih in natečenih zakonskih zamudnih obresti.
Poplačilo terjatev – vedno po vrstnem redu
Če delodajalec prejme več sklepov o izvršbi na plačo zaposlenega, mora te izvrševati po pravilnem vrstnem redu.
Splošno pravilo je, da se upniki poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili pravico do poplačila, razen če zakon določa drugače. Privilegirane terjatve po ZIZ imajo prednost pred navadnimi, ne glede na to, kdaj je pravica do poplačila nastala.
Vrstni red poplačila terjatev se ob upoštevanju ZIZ in Zakona o davčnem postopku določa tako:
I. privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi;
II. sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost: obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost, obresti v zvezi z davki, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe v zvezi z davčnimi prekrški in stroški postopka o davčnem prekršku;
III. sklep o sodni izvršbi, upravno izplačilna prepoved ter sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost.
Znotraj vsake od zgornjih teh skupin pa se vrstni red določa po zaporedju vročitve. Vrstni red poplačila se nato oblikuje glede na vse prejete izvršbe. Delodajalec mora paziti, da dolžniku na računu ostane 76 % minimalne plače; če dolžnik preživlja določeno osebo, pa še dodatni znesek v višini prejemka. Če njegova plača ne zadostuje za poplačilo vseh terjatev, je potrebno upniku iz izvršilnega naslova to sporočiti.
Opisano omejitev izvršbe na denarne prejemke dolžnika morajo upoštevati vsi izvrševalci sklepov o izvršbi na denarne terjatve dolžnika, to so organizacije, ki opravljajo plačilni promet, delodajalci, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje idr.
Delodajalci morajo upoštevati to omejitev ne le, če izvršujejo sklep o izvršbi, temveč tudi v primeru upravno izplačilne prepovedi, kar določa 2. odstavek 135. člena ZIZ.
