Delavec je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Posledično ga mora delodajalec premestiti na drugo delovno mesto. Delodajalec pa takšnega delovnega mesta, ki bi ustrezalo zaposlenemu, nima. Kaj storiti?
Invalidi so ena izmed skupin, ki ima po Zakonu o delovnih razmerjih in drugih predpisih s področja pokojninskega ter invalidskega zavarovanja in predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji ter zaposlovanju invalidov posebno varstvo. Med drugim je tej skupini zaposlenih na primer prepovedano odrejanje nadurnega dela, imajo pravico do daljšega letnega dopusta in so posebej zaščiteni pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec mora ob vsaki odpovedi pogodbe o zaposlitvi izkazati utemeljen odpovedni razlog ter upoštevati postopek, določen v ZDR-1. Pri postopku za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu pa mora poleg omenjenih zakonskih določb, upoštevati še posebne zahteve, ki izhajajo iz Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ker le dosledno izpeljan postopek zagotavlja zakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi, ga moramo še posebej dobro poznati.
Invalidu odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ali ustrezna zaposlitev pri drugem delodajalcu
Najprej mora delodajalec preveriti, ali lahko invalidu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, na katerem upošteva vse omejitve, ki so bile delavcu z odločbo priznane, oz. mora zanj poiskati ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Delodajalec lahko na podlagi 40. člena Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov invalidu odpove obstoječo pogodbo o zaposlitvi, če:
- mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem, zanj ustreznem delovnem mestu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti ali
- na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu bo slednji ponudil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na za invalida ustreznem delovnem mestu.
Ustreznost zaposlitve se ne presoja po določbah ZDR-1, temveč po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ta določa, da se pri presoji upošteva invalidova strokovna izobrazba, usposobljenost in delovna zmožnost po nastanku invalidnosti.
Primer iz prakse – VDSS sodba Pdp 883/2008:
Glede na nesporne ugotovitve med strankami, da je bilo tožniku ponujeno delovno mesto čistilec ambulantnih prostorov, za katerega je zahtevala III. stopnja strokovne izobrazbe, tožnik pa ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, je potrebno zaključiti, da mu je bilo ponujeno neustrezno delo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
Kaj če invalid dobi odpoved brez ponudbe nove zaposlitve?
Če delodajalec iz utemeljenih objektivnih razlogov invalidu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki ustreza njegovi delovno zmožnosti, usposobljenosti in izobrazbi ali mu ne more zagotoviti ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu, lahko pogodbo o zaposlitvi invalidu odpove tudi brez ponudbe nove. Zato pa je potrebno pridobiti predhodno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi v kolikor zaposlujete pet ali več oseb.
Mnenje komisije je procesna postavka in pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če se pogodba odpoveduje iz spodnjih odpovednih razlogov (glejte 1. odstavek 116. člena ZDR-1):
- zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti;
- iz poslovnega razloga.
A pozor: Da lahko pričnemo s postopkom pred komisijo, mora postati odločba s katero se delavcu prizna status invalida dokončna. Šele po tem je komisiji potrebno predložiti obširno dokumentacijo, s katero se utemeljuje resnost in utemeljenost odpovednega razloga oz. podlage zanjo.
Medtem ko čaka na odločitev komisije, invalid ne sme opravljati dela. Če bi ga, se bi lahko predvidevalo, da trditve delodajalca niso utemeljene in da invalidu lahko zagotovi drugo ustrezno delo. Če pa bi delavec z delom nadaljeval tudi brez sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, bi bila odpoved pogodbe nezakonita. Do odločitve komisije se delavca v praksi zato napoti na čakanje na delo doma in se mu izplača nadomestilo plače.
Primer iz prakse – VDSS sodba Pdp 604/2014:
Tožena stranka zato ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavcu ne more zagotoviti primernega dela, če mu takšno delo pravzaprav glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da tožena stranka po prejemu druge odločbe ZPIZ ni znova prilagodila tožničino delo in z njo ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi z novo omejitvijo, temveč je zanjo iskala primerno delo. Tožnica ni niti po stari niti po novi odločbi ZPIZ opravljala vseh del in nalog delovnega mesta „pomožni delavec II“, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta stranki mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi in akta o sistemizaciji delovnih mest izvrševali pogodbo o zaposlitvi in je tožnica opravljala zgolj dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo.
Šest korakov pravilno izvedenega postopka odpovedi
- dokončna odločba;
- odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oz. ustrezna zaposlitev pri drugem delodajalcu; če za slednje ni možnosti,
pa izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi; - pisno obvestilo delodajalca delavcu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
- napotitev na čakanje na delo doma;
- začetek postopka pred komisijo – predložiti potrebno obširno dokumentacijo;
- odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu – invalidu.
Če potrebujete strokovno pomoč pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, vam lahko Kadrovska Asistenca izpelje celoten postopek.
