Kateri razmeroma mlad in moderen koncept v poslovnem svetu postaja vedno bolj pomemben? Različni viri ga ocenjujejo kot enega izmed top 10 sposobnosti, ki jih bo v prihodnje zaposleni potreboval za uspeh na delovnem mestu. Zagotovo ste uganili, da govorimo o čustveni oz. emocionalni inteligentnosti.

Čustvena inteligentnost je splet čustvenih in socialnih spretnosti, ki kaže, kako svoja čustva kombinirate z mišljenjem. Kombiniranje se začne s sposobnostjo opazovanja svojih čustev in čustev drugih. Ta pa moramo ne le razlikovati med seboj, temveč jih tudi prepoznati. Celoten ‘postopek’ se nadaljuje s sposobnostjo uporabe teh čustvenih informacij za vodenje mišljenja in vedenja.

Pogosto napačno dajemo vse inteligentnosti v isti koš. Kognitivne inteligentnosti (IQ) in čustvene inteligentnosti ne moremo enačiti; prav tako tudi nista visoko povezani. Nekdo ima lahko zelo visok IQ in nizko čustveno inteligentnost oz. obratno.

Daniel Goleman, eden izmed vodilnih raziskovalcev na tem področju, razlaga, da na podlagi naše čustvene inteligentnosti razvijemo našo emocionalno kompetentnost. Slednja je naučena zmožnost, zaradi katere smo uspešnejši tako na delovnem mestu kot v vsakodnevnem življenju.

Štiri področja čustvene kompetentnosti

Čustvena kompetentnost se deli na štiri področja, pri katerih izstopata procesa prepoznavanja in uravnavanja čustev.

  1. Čustveno samozavedanje pomeni, da imamo sposobnost prepoznati čustva drugega.
  2. Pod čustveno samokontrolo razumemo, da smo sposobni uravnavati močna čustva, kot sta npr. jeza ali strah.
  3. Socialno zavedanje zajema kompetenco empatije.
  4. Upravljanje odnosov je področje, ki se nanaša na socialne spretnosti oz. posameznikovo sposobnost prilagajanja drugim ali vplivanja na čustva drugih.

Čeprav biološkega vpliva na emocionalno oz. čustveno inteligentnost ne smemo zanemariti, so zelo pomembni tudi socio-kulturni dejavniki. Kaj to pomeni? Da nam je določen potencial naravno dan, a kako ga bomo izkoristili in posledično oblikovali naše sposobnosti, je odvisno od okolja.

Ali včasih težko prepoznate čustva drugih posameznikov? Se morda ne počutite prijetno, pa ne morete natančno ugotoviti zakaj? Vas pogosto prevzamejo močna čustva, denimo strah, in ne veste, kako odreagirati? To so izzivi, s katerimi se soočajo tudi visoko čustveno inteligentni ljudje. V vseh življenjskih situacijah je nemogoče ‘pravilno’ kombinirati čustva z mišljenjem in vedenjem. Obstajajo pa okolja, kjer je to še posebej zaželeno. Eno takšnih je delovno okolje.

Čustvena inteligentnost predstavlja kar 27– 45 % uspeha na delovnem mestu

Visoko čustveno inteligentni zaposleni so boljši pri komuniciranju svojih idej, namenov in ciljev ter so bolj asertivni. Sam koncept je povezan z učinkovitim timskim delom in spoprijemanjem z zahtevami ter s stresom. Raziskave kažejo, da čustvena inteligentnost predstavlja kar 27– 45 % uspeha na delovnem mestu.

Kaj pa vodje? Ugotovljeno je, da visoko čustveno inteligentni vodje lažje in hitreje prepoznajo prednosti in pomanjkljivosti svojih zaposlenih ter generirajo več entuziazma in optimizma.

Omenili smo, da se naša čustvena kompetentnost lahko izboljša. Prvi korak je ozaveščanje naših lastnosti. Kakšna so naša prilagodljivost, sodelovanje, komunikacija, upravljanje konfliktov, samozavest? Izkušnje kažejo, da s pomanjkanjem informacij težko napredujemo. Šele ko imamo objektivno sliko o sebi, se lahko podamo na pot napredka.