Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KPOP) je bila sklenjena za določen čas in je veljala do 31. decembra 2018. Normativni del KPOP se je uporabljal še 12 mesecev po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe, torej do vključno 31. decembra 2019. S tem datumom se bodo prenehali uporabljati vsi členi od 19 do 81, vključno s tarifnim delom.
Zaradi prenehanja uporabe KPOP delodajalci pogosto sprašujejo ali bo potrebno s 1. januarjem 2020 z vsemi delavci skleniti nove pogodbe o zaposlitvi. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kaj imajo delodajalci zapisano v pogodbah o zaposlitvi. Če so v pogodbe o zaposlitvi prepisani členi iz KPOP (različni dodatki za delovno dobo, nadurno delo), sta delodajalec in delavec zavezana k nadaljnjemu upoštevanju določb, ki so za delavca ugodnejše od zakonsko določenih, ne glede na potek veljavnosti KPOP iz katere so določbe prepisane.
Natančno preveriti veljavnost pravic in obveznosti
Določena področja se lahko drugače kot to predpisuje Zakon o delovnih razmerjih, uredijo le s kolektivnimi pogodbami, ki so sklenjene na ravni dejavnosti. Torej podjetniške kolektivne pogodbe ali interni akti delodajalca določenih pravic in obveznosti ne morejo urediti drugače kot določa zakon. V kolikor so delodajalci v pogodbe o zaposlitvi prepisovali člene iz KPOP, bodo morali natančno preveriti katere pravice in obveznosti so takšne, ki bodo v pogodbah o zaposlitvi veljale še naprej, in za katere se bo neposredno uporabil Zakon o delovnih razmerjih.
V katerih primerih bo potrebno uporabiti pravila zakona
Pravice in obveznosti, ki se lahko drugače od določb Zakona o delovnih razmerjih uredijo le kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti so med drugim:
- dodatni razlogi za sklepanje pogodb za določen čas;
- časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pri projektnem delu;
- poskusno delo;
- delavčeva obveznost opravljanja drugega dela;
- pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa;
- pripravništvo.
Vse našteto je drugače od določenega v Zakonu o delovnih razmerjih urejala tudi KPOP in tega delodajalci zaradi prenehanja veljavnosti KPOP ne morejo urediti v splošnih aktih ali podjetniški kolektivni pogodbi, zato morajo od 1.1.2020 upoštevati neposredno zakon.Poleg tega je lahko le s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti podaljšano referenčno obdobje, v katerem je lahko delovni čas delavcev neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen.
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa, se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju šestih mesecev. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko referenčno obdobje podaljša na 12 mesecev. Tudi s KPOP je bilo to obdobje podaljšano na 12 mesecev, zato bodo morali biti posebej pozorni predvsem delodajalci, ki jih ne zavezuje nobena druga kolektivna pogodba dejavnosti in imajo neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen delovni čas. Od 1. januarja 2020 bodo morali upoštevati zakonsko določeno šestmesečno referenčno obdobje.
Ureditev pravic v internih aktih
Delodajalcem, ki v pogodbah o zaposlitvi nimajo prepisanih členov iz KPOP, vsebine pogodb ne bo potrebno spreminjati. Za pravice in obveznosti bodo lahko direktno uporabljali Zakon o delovnih razmerjih ali se z delavci dogovorili za uporabo druge kolektivne pogodbe dejavnosti. Tisti delodajalci, ki po prenehanju veljavnosti KPOP ne bodo zavezani k nobeni kolektivni pogodbi, lahko določena področja uredijo v internih aktih. Mednje sodijo dodatki za nadurno, nočno, izmensko delo, delovno dobo, jubilejna nagrada, povračilo stroškov v zvezi z delom, kriteriji za letni dopust in drugi.