Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer je včeraj na novinarski konferenci predstavila sveženj sprememb, ki jih predlagajo na področju socialnega varstva, trga dela in pokojninskega sistema. V grobem jih lahko strnemo v sedem spodaj navedenih točk.

Povod za predlagane spremembe je vse večje staranja prebivalstva, kateremu se mora prilagoditi sistem socialnega varstva ter ustreznost in vzdržnost socialnih zavarovanj. S podanimi predlogi želi ministrstvo za delo izboljšati socialno zaščito ranljivih skupin, tj. določene kategorije upokojencev, brezposelne in socialno ogrožene osebe. Poleg tega je njihov namen pospešiti aktivacijo prebivalstva in zmanjševati pomanjkanje delovne sile ter preprečiti zlorabe, kot je npr. prekarno delo. Katere so ključne spremembe?

Prvič: pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Ministrstvo predlaga, da bo brezposelna oseba pridobila pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru, ko bo pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Sedaj lahko brezposelna oseba te pravice pridobi, ko je zavarovana najmanj 9 mesecev. S tem želi ministerstvo prekiniti zlorabe, ki jih zaznava v določenih panogah, kot sta denimo gradbeništvo in izobraževanje. Praksa kaže, da delodajalci sedaj zaposlujejo delavce za 9 mesecev, in sicer v času sezone. Delavec tako pridobi pravico do denarnega nadomestila za 3 mesece. Ko delavcu pravica do nadomestila preneha, jih isti delodajalec ponovno zaposli. S predlaganimi spremembami bi lahko odpravili eno obliko prekarnega dela.

Drugič: zmanjšanje najdaljšega obdobja za prejemanje denarnega nadomestila
Drug predlagan ukrep na področju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je zmanjšanje najdaljšega obdobja za prejemanje denarnega nadomestila iz 25 na 19 mesecev. To pravico bi pridobili zavarovanci, ki so starejši od 50 let in imajo 25 let delovne dobe. Po trenutni zakonodaji imajo pravico do najdaljšega nadomestila le zavarovanci, starejši od 55 let in z 25 let delovne dobe.

Tretjič: izenačitev minimalnega nadomestila z minimalnim dohodkom
Ministrstvo med drugim predlaga še povišanje višine minimalnega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti na 530,19 evrov (1. bruto), kaj predstavlja 392,75 evrov neto in ga tako izenačiti z osnovnim zneskom minimalnega dohodka. Višina denarnega nadomestila se ni usklajevala od leta 2011, ne glede na to, da so se minimalni življenjski stroški in minimalna plača zvišali. Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je pravica iz obveznega zavarovanja ter pravica iz dela in a ne bi smela biti nižja kot so socialno varstvene pravice.

Četrtič: razbremenitev regresa za letni dopust
Ministrstvo predvideva spremembe pri izplačilu regresa za letni dopusta. V prihodnje naj bi se regres v višini 100-odstotne povprečne plače razbremenil plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Petič: sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela upokojencev
Predlagane spremembe se med drugim nanašajo tudi na sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela upokojencev. Upokojencem bo po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino omogočeno prejemati 50 % ali 100 % pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. V prvih treh letih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, je lahko posameznik vključen v zavarovanje za polni delovni čas in prejema 20 % pokojnine. Ministrstvo predlaga, da se odstotek prejete pokojnine dvigne na 50 %. Po preteku treh let, se mora posameznik starostno upokojiti. Če se bo želel posameznik ponovno vključiti v zavarovanja za polni delovni čas, lahko ob plači prejema pokojnino v višini 100 %.

Šestič: obvezno izobraževanje iz slovenščine za tujce
Nadaljnji predlagani ukrepi se nanašajo na hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb. Trenutno je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih približno 7.600 oseb, ki ne znajo slovenskega jezika. Da se jim bi olajšal vstop na trg dela, ministrstvo predlaga obvezno izobraževanje iz slovenskega jezika na nivoju A2.

Sedmič: strožje sankcioniranje brezposelnih, ki kršijo obveznosti
Predvidevajo tudi strožje sankcioniranje brezposelnih oseb, ki kršijo svoje obveznosti. Sedaj poznamo dvostopenjsko sankcioniranje, ki ga želi ministrstvo ohraniti pri lažjih kršitvah. V primeru težjih kršitev (npr. odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja, odklonitev ustrezne ali primerne zaposlitve) predlagajo izbris brezposelne osebe iz evidence brezposelnih. To pomeni, da ta oseba ne bo več prejemala socialne pomoči, če jo do sedaj je.

Pri svojih predlogih je ministrstvo upoštevalo priporočila Varuha človekovih pravic, različno sodno prakso, zakonodajo EU in primerljive pravne rede držav članic EU.