Kako zaposlenim pravilno izračunamo letni dopust?

Vedno aktualno vprašanje, predvsem pa v tekočem mesecu, saj se datum obveznosti izdaje obvestil o letnem dopustu neustavljivo približuje. Pa veste kako izračunati letni dopust delavcem, v primeru, da delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb? Če je odgovor na to vprašanje negativen, vam poskušam skozi članek na to čim enostavneje odgovoriti, v kolikor pa odgovor na to vprašanje poznate, preverite, kako si lahko svoje delo še poenostavite.

Pri uporabi kolektivnih pogodb velja načelo veljavnosti in uporabe ugodnejše kolektivne pogodbe za delavca, kar pomeni, da mora delodajalec za vsak posamezni primer (npr. pri izračunu odpravnine, odpovednega roka, izračuna letnega dopusta itd.) ter za vsakega delavca posebej ugotavljati, katera kolektivna pogodba je ugodnejša.

Zakon o kolektivnih pogodbah v 11. členu pravi: »Kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.«

Na videz enostavna navedba člena, ki pa v praksi delodajalcem predstavlja kar nekaj težav. Da bi lažje prikazali kompleksnost omenjenega člena, bi ga bilo bolje formulirati kar v: »Kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za vsakega posameznega delavca ugodnejše.«

Za istega delavca se lahko uporabijo različne kolektivne pogodbe

Pravice delavcev se ne presojajo skupinsko, ampak posamično. To pomeni, da je potrebno za vsakega delavca ter za vsak posamezni primer posebej presojati, katera kolektivna pogodba je zanj ugodnejša. Če na primer delodajalca zavezujeta dve kolektivni pogodbi na isti ravni, to še ne pomeni, da bo za vse delavce vedno ugodnejša ista kolektivna pogodba. Še več: ne velja niti pravilo, da se za istega delavca vedno uporabi ista kolektivna pogodba. Zapleteno? Poglejmo primer: pri določilih o višini odpravnine je lahko za istega delavca ugodnejša ena pogodba, pri izračunu letnega dopusta pa druga, niti ni nujno, da se bo za istega delavca pri izračunu letnega dopusta vsako leto uporabila ista kolektivna pogodba. Zakaj? Morda je delavec v obdobju enega leta dobil otroka, invalidsko kategorijo, izpolnil pogoje za starejšega delavca itd. Po nastanku teh pogojev so zanj lahko postale ugodnejše določbe druge kolektivne pogodbe na isti ravni.

Zavezani kolektivni pogodbi po dejavnosti in članstvu

Stvarna veljavnost vsake kolektivne pogodbe je različna, kar pomeni, da vsaka kolektivna pogodba velja za drugačen krog delodajalcev. Da ugotovimo, katera kolektivna pogodba dejavnosti velja za posameznega delodajalca, moramo poznati šifro dejavnosti, s katero je registriran delodajalec glede na dejavnost, ki jo pretežno opravlja in glede na standardno klasifikacijo dejavnosti.

Če ima kolektivna pogodba razširjeno veljavnost zavezuje vse delodajalce določene panoge, v nasprotnem primeru pa je potrebno preveriti podpisnike panožne kolektivne pogodbe ter pogledati, ali je delodajalec član združenja oz. sekcije, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe. Če spada med slednje, ga kolektivna pogodba zavezuje.

Delodajalca torej zavezuje kolektivna pogodba glede na dejavnost in članstvo v posameznem združenju. Če so ti pogoji izpolnjeni, je uporaba kolektivne pogodbe avtomatsko obvezna, zato tudi ni potrebno k njej posebej pristopati. Pri vsem tem ni pomembno ali so zaposleni člani sindikata; kolektivne pogodbe veljajo za vse zaposlene glede na dejavnost, ki jo opravlja delodajalec.

Do konca marca izdajte odločbo o letnem dopustu

Delodajalec mora najkasneje do 31. marca zaposlenim izdati odločbe o letnem dopustu za tekoče koledarsko leto.

Najlaže se lahko ustreznost izračuna letnega dopusta prikaže primeroma, da vzamemo delodajalca, ki ga zavezujeta dve panožni kolektivni pogodbi, npr. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije in Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije. Pri teh dveh kolektivnih pogodbah se –  za lažjo ponazoritev – osredotočimo le na dodatne dni dopusta, ki delavcu pripadejo na podlagi dopolnjene delovne dobe. 

Kako izračunamo letni dopust v konkretnem primeru?

Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije: Za delovno dobo nad 5 let delodajalec določi povečan dopust s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, in sicer najmanj 1 dan letnega dopusta za vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe.

Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije:

Skupna delovna doba:

Pri izračunu letnega dopusta, ki pripadajo posameznemu zaposlenemu, se za vsakega delavca izračuna, koliko dni dopusta mu pripada po vsaki izmed omenjenih kolektivnih pogodb. Za vsakega delavca se torej naredita dva izračuna letnega dopusta – posebej po Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije in po Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije. Zaposlenemu se izda odločba na podlagi tiste kolektivne pogodbe, ki je zanj bolj ugodna oz. po kateri mu na podlagi izračuna pripada več dni letnega dopusta. Za vsakega delavca torej uporabimo eno kolektivno pogodbo – tisto, ki mu omogoča več dni dopusta.

Za delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen manj kot 5 let bo glede tega kriterija (delovne dobe) ugodnejša kolektivna pogodba, ki mu omogoča pridobitev dodatnega dne dopusta po dopolnjenih treh letih – torej Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije. V primeru, da je delavec pri delodajalcu že zaposlen 5 let pa je glede na ta kriterij zanj ugodnejša Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije.

Pozor: pri vsakem izračunu letnega dopusta je potrebno upoštevati vse kriterije (pogoje dela, socialno-zdravstvene kriterije, starost, delovno dobo itd.), ki jih določa posamezna kolektivna pogodba, navedeni primer zaradi bolj nazornega prikaza namreč temelji le na kriteriju dopolnjene delovne dobe zaposlenega.

Delodajalce pogosto zanima, ali je mogoča kombinacija kriterijev iz različnih kolektivnih pogodb. Zakon tega sicer ne predvideva, je pa priporočljivo, da delodajalci, ki jih zavezuje več kolektivnih pogodb, sprejmejo interni akt, v katerem kombinirajo kriterije kolektivnih pogodb, ki jih zavezujejo, in iz vsake kolektivne pogodbe vzamejo tiste določbe, ki so napram drugim zavezujočim kolektivnim pogodbam ugodnejše. Zaposlenim tako omogočimo več ali vsaj enako pravic kot mu pripadajo po zanj najugodnejši kolektivni pogodbi.

 
Pripravila: Maja Brajnik, dipl. prav. (UN)