V sodobnem svetu se vedno bolj zavedamo pomembnosti duševnega zdravja na delovnem mestu. Kljub temu pa še vedno obstaja močna stigma, povezana z duševnimi težavami, ki lahko negativno vpliva na zaposlene in delovno okolje.

Stigma povezana z duševnim zdravjem se kaže v predsodkih, stereotipih in diskriminaciji, ki vplivajo na posameznike, ki se soočajo z duševnimi težavami. Na delovnem mestu lahko ta stigma vodi v strah pred obsojanjem, tišino in zatajevanje težav, namesto da bi se poiskala ustrezna pomoč. To pa lahko negativno vpliva na zaposlene in produktivnost.

Zavedati se moramo, da se lahko vsakdo sreča z duševnimi težavami, in da to ni znak šibkosti. Spodbujanje odprte komunikacije, izobraževanje, sodelovanje in podpora so ključni koraki k odpravi stigme. Delodajalci, zaposleni in državne inštitucije igrajo vsi svojo vlogo v tej pomembni spremembi.

 

Delodajalci bi lahko pripomogli k zmanjševanju te stigme z naslednjimi ukrepi:

  1. Spodbujanjem odprte komunikacije o duševnem zdravju na delovnem mestu: ustvarite okolje, kjer se zaposleni počutijo udobno, da delijo svoje izkušnje in težave brez strahu pred posledicami. Pozivajte jih, naj poiščejo pomoč, če se soočajo z duševnimi težavami.
  2. Izobraževanjem in usposabljanjem: organizirajte izobraževalne programe za zaposlene o duševnem zdravju in prepoznavanju znakov duševnih težav, zaradi katerih bi zaposleni bolje razumeli, kako podpreti svoje sodelavce.
  3. Prilagajanjem delovnih nalog: začasno prilagodite delovne naloge in urnik dela za zaposlene, ki se soočajo z duševnimi težavami.
  4. Sprostitvijo stresorjev: delovno okolje prilagodite tako, da se zmanjšajo stresorji, kot so pretirano delovno breme in pritiski.
  5. Zagotavljanjem dostopa do strokovne pomoči: organizirajte individualne ali skupinske delavnice interno v podjetju ali v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami, kjer imajo zaposlene svoje strokovnjake.

Tudi zaposleni se morajo zavedati, kakšna je njihova vloga na tem področju:

  1. Odprto poiščite pomoč: zavedati se morate, da iskanje pomoči ni znak šibkosti.
  2. Podpirajte sodelavce: poslušanje in razumevanje kolegov lahko pomaga zmanjšati stigmo.
  3. Pomagajte pri spreminjanju delovnega okolja: pogovorite se s svojimi nadrejenimi in poiščite prilagoditve, ki bodo omogočile boljše obvladovanje duševnih težav na delovnem mestu.
  4. Zavedajte se lastnega duševnega zdravja: redno spremljajte svoje duševno zdravje in po potrebi poiščite pomoč. Ne odlašajte, ukrepajte takoj.

Od državnih inštitucij se pričakuje, da:

  1. Sprejmejo ustrezne zakone in smernice, ki ščitijo pravice zaposlenih, ki se soočajo z duševnimi težavami.
  2. Nudijo finančno podporo za programe duševnega zdravja, tako da so le-ti dostopni vsem prebivalcem.
  3. Ozaveščajo in izobražujejo – z organiziranjem kampanj za ozaveščanje o duševnem zdravju, da se zmanjša stigma in poveča razumevanje.
  4. Zagotovijo dostop do duševne zdravstvene oskrbe: da je dostop enostaven in dostopen za vse.

 

V Sloveniji obstaja več programov in pobud, ki se osredotočajo na različne vidike duševnega zdravja in ozaveščanja. Naj opozorimo na dva ključna:

Program MIRA https://www.zadusevnozdravje.si/

Nacionalni program duševnega zdravja, katerega cilj je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje duševnih stisk ter celostna obravnava duševnih težav, povezovanje obstoječih in vzpostavljanje novih služb in struktur za vzpostavitev dobrega podpornega okolja na vseh področjih varovanja duševnega zdravja v Sloveniji. Tukaj najdete mrežo virov pomoči  za celotno Slovenijo.

NIJZ https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/

Nacionalni inštitut za javno zdravje je osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov

Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik 116 123 – zaupni telefon za klic v duševni stiski, brezplačen, dosegljiv 24 ur na dan, vse dni v letu.

 

Odprava stigme povezane z duševnim zdravjem na delovnem mestu zahteva sodelovanje vseh: delodajalcev, zaposlenih in državnih inštitucij. Ko se ustvari okolje, ki spodbuja odprto komunikacijo, razumevanje in podporo, se lahko zmanjša stigma, kar vodi v boljše duševno zdravje in uspešnejše delovno okolje za vse.

Odprava stigme povezane z duševnim zdravjem na delovnem mestu ni le moralna dolžnost, ampak tudi pametna naložba v dobro počutje zaposlenih ter produktivnost organizacije.

Začnimo danes – ne samo za dobro zaposlenih, temveč tudi za dobro organizacij in družbe kot celote. Skupaj lahko naredimo pozitiven premik v razumevanju, sprejemanju in obravnavi duševnega zdravja na delovnem mestu ter ustvarjanju boljšega jutrišnjega delovnega sveta, kjer stigmatizacija ne bo imela prostora.