Glavna razlika med delom na terenu in službeno potjo je v naravi opravljanja dela. Delo na terenu izvira iz terenskega dela, pri službeni poti pa gre za opravljanje dela, ki ni redno delo na sedežu delodajalca oz. v kraju, dogovorjenem s pogodbo o zaposlitvi.

Na prvi pogled se zdi razmejitev enostavna, v praksi pa ostaja veliko odprtih vprašanj, predvsem zaradi neupoštevanja kolektivnih pogodb, nepoznavanja davčnih predpisov in nejasne določitve internih pravil. Razmejitev med službeno potjo in delom na terenu se razlikuje pri vsakem posameznem primeru – odvisna je od dela, ki ga delavec opravlja.

Pri obeh je najpomembnejše vprašanje delovnega časa, ki je sestavljen iz efektivnega delovnega časa – čas ko delavec opravlja dela po pogodbi o zaposlitvi in je na razpolago delodajalcu in odmora med delovnim časom. V pogodbi o zaposlitvi mora biti jasno določeno ali gre za neenakomerno ali enakomerno razporeditev delovnega časa. Od tega je odvisno ali bo delavec v primeru dela s polnim delovnim časom upravičen do izplačila nadur ali do koriščenja viška ur. Pomembno je določiti ali se čas potovanja šteje v delovni čas delavca ali se prične delovni čas delavca šteti, ko začne dejansko opravljati svoje delo.

Opredelitev časa, ki se šteje v efektivni delovni čas je pri službenem potovanju in delu na terenu bistvena, saj sta s tem povezana  povračilo stroškov in terenski dodatek.

Kako ravnati v teh primerih?

Zakonska pravila teh vprašanj ne urejajo, sodne prakse Vrhovnega sodišča iz tega področja pa še ni. Odgovore bi lahko našli v kolektivnih pogodbah, vendar pa je to področje tudi tam zelo skopo urejeno. Zato delodajalcem svetujemo, da sprejmejo interne akte, ki bodo v zakonskih okvirih urejali ta vprašanja.

Delo na terenu

Delavec, ki dela na terenu in se dnevno vrača domov je upravičen do povračila stroškov za prehrano na delu in povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Do terenskega dodatka je upravičen, če dela na terenu, ki ni na sedežu delodajalca ali poslovni enoti, je izven delavčevega kraja stalnega ali začasnega bivališča, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če na terenu nista organizirana prehrana in prenočišče, delavcu pripada povračilo stroškov v enaki višini in na enak način kot pri službenem potovanju.

Terenski dodatek pomeni povračilo stroškov za delo na terenu in pripada delavcu, ki najmanj 2 dneva zapored dela in prenočuje izven kraja svojega bivališča ter izven kraja sedeža delodajalca. Pri tem se poraja dilema ali se čas potovanja do stranke šteje v delovni čas delavca, ki delo opravlja na terenu oz. se mora do stranke pripeljati, da delo sploh lahko opravi. Višje sodišče RS je odločilo, da se ta čas šteje v delovni čas, prakse Vrhovnega sodišča pa glede tega vprašanja ni, zato je priporočljivo, da delodajalci to uredijo v internem aktu.

Delo na službeni poti

Za začetek in zaključek službenega potovanja se šteje čas, ko se službeno potovanje začne oz. konča. Če delavec v ta namen uporablja službeno vozilo, se pot začne oz. konča na sedežu delodajalca, kjer je delavec prevzel in oddal službeno vozilo. Prevoz od bivališča delavca do sedeža delodajalca se v tem primeru obračuna kot prevoz na delo, kot to določa kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali interni akt delodajalca.

V času službenega potovanja delavcu pripada dnevnica, ki ni odvisna od delavčevega delovnega časa ampak od časa trajanja službene poti. To podrobneje določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Določitve delovnega časa delavca na službenem potovanju pa zakon in kolektivne pogodbe ne predpisujejo. Če je z efektivnim delovnim časom na službenem potovanju presegel določen polni delovni čas, je upravičen tudi do plačila nadur oz. koriščenja viška ur. 

Ureditev v internem aktu delodajalca

Predpisi ne naslavljajo načina, kako šteti efektivni delovni čas delavcev, sploh v primeru, ko je na službeni poti skupaj več delavcev z enim vozilom. Se v tem primeru v delovni čas štejejo ure le delavcu, ki v času potovanja upravlja z vozilom (in izvaja naloge za delodajalca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi), se ure štejejo vsem delavcem ali nobenemu? Zakonske ureditve ni, zato je odgovore na ta vprašanja smiselno urediti v internem aktu delodajalca.

Za dodatna vprašanja ali pomoč pri pripravi internega akta se obrnite na Kadrovsko asistenco.