Med delo na črno se uvršča vsako delo pri gospodarskem subjektu, ki se opravlja brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Izjema je kratkotrajno delo, ki ob ustrezni prijavi omogoča družinskim članom brezplačno opravljanje dela v gospodarski družbi. 

Delo na črno ni, če …

Zakon o preprečevanju in zaposlovanju dela na črno (ZPDZC-1) prepoveduje omogočanje, zaposlovanje in opravljanje dela na črno, kamor sodi vsakršno opravljanje dela brez pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava (podjemne ali avtorske), ustrezne pogodbe za opravljanje začasnega in občasnega dela upokojencev ter ustrezne podlage za delo študentov. Ena izmed izjem zaposlovanju dela na črno (ZPDZC-1) je kratkotrajno delo, ki družinskim članom omogoča brezplačno opravljanje dela, ob tem pa morajo biti izpolnjeni še drugi zakonsko določeni pogoji.

Družba v kateri posameznik opravlja kratkotrajno delo mora imeti vsaj enega, vendar ne več kot deset zaposlenih, isti pogoji veljajo, če gre za samostojnega podjetnika s statusom samozaposlenega. Kratkotrajno delo lahko opravlja tudi pri popoldanskem s.p. Ob izpolnjevanju vseh pogojev, lahko oseba mesečno opravi največ 40 ur dela. 

V izogib klasifikaciji dela na črno, je potrebno osebo pred začetkom nastopa dela z obrazcem M12 prijaviti pri ZZZS za primer poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Pavšalni prispevki za zdravstveno zavarovanje v letu 2017 znašajo 4,70 evrov in se plačujejo mesečno.

Kdo lahko opravlja kratkotrajno delo?

Oseba, ki opravlja kratkotrajno delo je po 17. členu ZPDZC-1 lahko le:

  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika, solastnika mikro družbe, zavoda ali samozaposlene osebe, 
  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe.

Kratkotrajno delo je potrebno ločiti od sorodstvene pomoči, ki pride v poštev samo med fizičnimi osebami, ne pa kot pomoč gospodarskemu subjektu. V skladu z 9. členom ZPDZC-1 se za sorodstveno pomoč šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Ne spreglejte dodatnih obveznosti!

Delodajalec mora o opravljenem kratkotrajnem delu voditi evidenco, ki vsebuje:

  • oosebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
  • uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela po dnevih, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo,
  • skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Evidenco mora delodajalec dnevno ob nastopu in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela predložiti v podpis osebi, ki delo opravlja. Hraniti jo mora še dve leti po prenehanju njenega dela. Globa za neustrezno vodenje evidence znaša od 1.200 do 2.500 evrov!

Kratkotrajno delo se mora v primerih zaposlovanja mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev, opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Ustrezno razvrščanje sorodstva

Sorodstvo označujemo s črtami in stopnjami (koleni). Ravna črta označuje sorodstvo med predniki in potomci (oče, mati, sin, hči, vnuk, vnukinja), stranska črta pa označuje sorodnike, ki izvirajo iz skupnega prednika (brat, sestra, strici, tete). Stopnjo sorodstva v ravni črti določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca. Zraven ne prištevamo rojstva sorodnika, od katerega začnemo šteti.

V primeru svaštva, ki nastane s sklenitvijo zakonske zveze med enim zakoncem in krvnim sorodstvom drugega zakonca, se vrste (ravna in stranska) ter stopnje (kolena) določajo analogno krvnemu sorodstvu. Krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena so bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici in tete. Sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena so tasti, tašče, zeti, snahe, očimi, mačehe, pastorki in pastorke. Zunaj zakonska skupnost svaštva ne ustvarja.