Letni dopusti delavcev so pred vrati, z njimi pa tudi izplačila regresov. Ta se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Delodajalci so lahko kaznovani z globo od 3.000 do 20.000 eurov v primerih, če regresa ne izplačajo skladno z določili ZDR-1. Se ukvarjate z gradbeno dejavnostjo in vaše delavce napotujete tudi v Avstrijo? Preberite, kako lahko uveljavljate izplačilo regresa iz sklada BUAK.
Če gre za podjetje, ki delavce napotuje na delo v Avstrijo in izvaja katero izmed gradbenih dejavnosti, ki so navedene v 2. členu zakona BUAG (Zakon o dopustih in odpravninah gradbenih delavcev – nem. Das Bauarbeiter- Urlaubs- und Abfertigungsgesetz – BUAG), mora podjetje vplačevati mesečne prispevke za financiranje prihodnega regresa za delavce v sklad BUAK. Namen zakona BUAG je zaščita pravice delavcev do polnega dopusta, kljub morebitnim menjavam ali prekinitvam dela.
Privilegij montaže, ki pri 8 dni trajajočih napotitvah v zvezi z montažami, popravili in zagonom naprav izključuje uporabo zakona BUAG in dolžnost vplačevanja prispevkov v sklad BUAK, izrecno ne velja za gradbena dela. Od prvega dne napotitve delavcev na delo v Avstrijo so tako slovenski delodajalci dolžni vplačevati prispevke v sklad BUAK.
Kljub dobremu namenu ureditve v Avstriji, pa slovenskim delodajalcem, ki napotujejo delavce v to sosednjo državo, zaradi nepoznavanja tega področja, sklad BUAK povzroča nemalo težav.
Kako do dopusta po avstrijski zakonodaji?
Delavec si lahko pridobi tedne pričakovane pravice, ki so potrebni za letni dopust pri več podjetjih, dokler je njihova dejavnost povezana z gradbeništvom in spadajo pod področje veljavnosti zakona BUAG. Pridobljene tedne pričakovane pravice in pravico do letnega dopusta lahko delavec vzame s seboj v drugo podjetje. Po 52 tednih pričakovane pravice, pridobi delavec pravico do 25 oz. 30 dni dopusta – odvisno ali delavec dela 5 ali 6 dni na teden. Ko delavec dopolni 1.150 tednov zaposlitve mu v osnovi pripada 30 dni dopusta. Če delavec dela v Avstriji manj, torej ne celotno koledarsko leto ali pa s prekinitvami, mu pripada sorazmerni del dopusta, ki je odvisen od tega, koliko tednov pričakovane pravice je pridobil z delom v Avstriji. Dejansko število dni dopusta za katere je delavec upravičen do izplačila regresa iz sklada BUAK je namreč odvisno od obsega vplačanih prispevkov delodajalca v roku enega koledarskega leta.
Kako lahko letni dopust delavec koristi?
Delavec lahko letni dopust izrabi v koledarskem letu, v katerem je pridobil pravico, najkasneje pa v skladu s 33. členom zakona BUAG do 31. marca 3 leta po nastanku pravice do dopusta.
Vlogo BUAK-u poslati en mesec pred ali mesec po dopustu
Pravica do regresa se uveljavlja pri skladu BUAK z obrazcem Einreichung um Urlaubsentgeltansprüche Entsendung (slov. vloga za regres zaradi napotitve).
V praksi te obrazce izpolni delodajalec, ki ga nato skladu BUAK posreduje najprej 1 mesec pred dopustom oz. najkasneje 1 mesec po dopustu. Če na primer želite, da delavec koristi dopust avgusta, lahko vlogo pošljete julija, avgusta ali septembra. Priporoča se, da se vloga vloži čim prej – torej 1 mesec pred predvidenim dopustom, saj BUAK v praksi regres izplača nekje v dveh do šestih mesecih od prejema vloge.
Sklad BUAK nakaže regres neposredno na bančni račun delavca. Pri prvem poročanju oz. pri spremembi podatkov računa je potrebno sklad obvestiti o številki bančnega računa oz. spremembi; izpolni se obrazec Sporočilo bančne povezave v postopku napotitve,h kateremu sepriloži tudi kopija osebnega dokumenta delavca.
Za trajanje dopusta sklad BUAK plača prispevke neposredno nosilcu socialnega zavarovanja: na obrazcu pod št. 9 (označeno na sliki) navedete ime nosilca socialnega zavarovanja, na posebnem listu pa morate sporočiti še transakcijske račune, kam je potrebno nakazati prispevke za socialno varnost in njihov delež.
Če podjetje nima skrbniškega računa pri skladu BUAK, bruto-neto obračun regresa izvede sklad sam. Neto znesek nakaže neposredno na račun delavca. Po izvedenem obračunu prejme seznam obračuna delavec in delodajalec (oz. pisarna davčnega svetovalca, računovodstvo).
17 podatkov oz. korakov za izpolnitev vloge:
- število delavcev, za katere je potrebno izvesti obračun;
- desetmestna oznaka podjetja – BKZ, ki jo sklad BUAK dodeli podjetju;
- naziv delodajalca;
- registrsko številko podjetja pri ZZZS;
- davčno številko podjetja;
- številko socialnega zavarovanja delavca (SVNR);
- ime in priimek delavca;
- desetmestna oznaka delavca (AKZ številka), ki jo je sklad BUAK dodelil delavcu;
- ime nosilca socialnega zavarovanja v domači državi (v Sloveniji: ZZZS): na posebnem listu sporočiti številko transakcijskega računa, kam je potrebno nakazati prispevke za socialno varnost in njihov delež;
- država;
- davčna številka delavca;
- zavarovalni razred socialnega zavarovanja;
- izvršba na osebni dohodek: označi se, če ima delavec izvršbo na osebni dohodek; v tem primeru se priloži skladu BUAK skupaj z sklepom o izvršbi še priloga Podatki o izvršbi na osebni dohodek (nem. Angaben zur Lohnpfändung);
- dopust od 15 do;
- število vseh dni dopusta;
- datum;
- podpis in žig delodajalca.
Kaj pa izplačilo regresa in plačilo prispevkov?
Sklad BUAK izplača neto znesek nadomestila plače, tj. regresa, delavcu neposredno, po tem ko preveri, ali je ta upravičena do izplačila.
Sklad BUAK pri izplačilu nadomestila plače za dopust obračuna in plača prispevke za socialno varnost, ki sta jih dolžna plačati delavec in delodajalec. Sklad BUAK se torej šteje za
zavezanca za plačilo prispevkov za socialno varnost delavca in delodajalca od izplačanih nadomestil.
Zaradi sistema neposrednega plačila prispevkov, ki ga plača sklad BUAK, delodajalcu tako ni treba obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače za dopust, ki ga izplača sklad BUAK.
Prispevke za socialno zavarovanje nakaže sklad na račun za prispevke delodajalca pri pristojnem nosilcu socialnega zavarovanja. Nakazilo izvaja BUAK v naslednjem mesecu vsakokratnega obdobja plačevanja. Pri izrabah dopusta, ki segajo tudi v obdobje naslednjega meseca, nakazuje sklad prispevke ločeno po obdobjih plačevanja prispevkov.
Pri izrabah dopusta, ki segajo tudi v obdobje naslednjega meseca, skladu BUAK prispevke nakazuje ločeno po obdobjih plačevanja prispevkov. Pri izrabah dopusta, ki ne zajemajo obdobja samo v enem mesecu, se zato na obračunski listi delavca izdelata dva oziroma več obračunskih blokov.
