Velik delež ljudi, kljub upokojitvi želi ostati delavno aktiven. Kakšne so s pravnega vidika podlage in možnosti za delo upokojencev? Kakšno pogodbo skleniti z njimi? V tokratni rubriki SvetovalKA med drugim primerjamo prednosti ter slabosti podjemne pogodbe in pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev, osvetljujemo, kaj prinaša sklenitev posamezne pogodbe tako za upokojenca kot tudi za delodajalca.
PONOVNA ZAPOSLITEV UPOKOJENCA: SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR-1
Ponovna zaposlitev upokojenca pomeni, da se uživalec pokojnine ponovno zaposli, prične opravljati dejavnost, opravljati poslovodno funkcijo v družbi, v kateri je tudi delničar ali družbenik ipd. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, tj. 40 ur na teden, se bo moral upokojenec ponovno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 40 ur tedensko, kar pomeni, da bo preko izplačila plače ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja plačeval vse prispevke za socialno varnost. Pravica do pokojnine pa med ponovno vključitvijo v zavarovanje miruje.
Tudi upokojenci, ki začnejo delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa oziroma najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko, se morajo ponovno vključiti v obvezno zavarovanje. V tem primeru velja obvezna vključitev za sorazmerni del, za preostanek pa upokojenec še vedno prejema sorazmerni del pokojnine.
Kakšne so posledice sklenitve pogodbe o zaposlitvi za upokojenca?
- Izguba, mirovanje oziroma izplačevanje sorazmernega dela pokojnine.
- Vsi dohodki iz delovnega razmerja se skupaj s prejeto pokojnino vštevajo v letno osnovo za odmero dohodnine.
Kaj pa posledice sklenitve pogodbe o zaposlitvi z upokojencem za delodajalca?
Delodajalec ga mora vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi obrazca M1 in s tega naslova plačevati prispevke.
Katere so druge možnosti v okviru sklenitve pogodbe o zaposlitvi?
Z upokojencem je mogoče skleniti tudi pogodbo o zaposlitvi za najmanj 2 uri dnevno oziroma 10 ur na teden. Če se upokojenec odloči za ponovni vstop v zavarovanje za 2 uri dnevno, bo imel pravico do izplačila 75 % pokojnine; za delovni čas 20 ur na teden pa prejme 50 % pokojnine.
Pogodbe civilnega prava – kdaj in kako?
Če elementi delovnega razmerja niso podani (kot je npr. prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano delo za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca), kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo). Takšni sta na primer podjemna pogodba ali pogodba po avtorskem pravu. Slednja samov primerih, ko gre za avtorsko delo.
Po veljavni delovnopravni zakonodaji je pogodbeno delo možno le v primeru občasnih oziroma začasnih del. A pozor: te lahko sklepate le za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije, poslovanja delodajalca in ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen, krajši čas ali pa so le občasno potrebna.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 96/12, ZPIZ-2) upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb.
Delodajalec in upokojenec lahko skleneta podjemno pogodbo, pogodbo o občasnem in začasnem delu upokojencev (po Zakonu o urejanju trga dela – ZUTD), pogodbo o prokuri itd.
Kakšne so posledice sklenitve pogodbe civilnega prava za upokojenca?
Upokojenec, ki opravlja dela in storitve na podlagi drugega pravnega razmerja – ne glede na višino prejetih dohodkov iz tega naslova – se ni obvezan ponovno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato obdrži pravico do celotne pokojnine.
KAJ PRINAŠA PODJEMNA POGODBA?
Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik, in sicer od 619. do 649. člena. Posebna oblika za sklenitev ni predpisana, vendar se v dokazne namene priporoča pisna sklenitev pogodbe. Delo po podjemni pogodbi je
mogoče zgolj v primerih občasnih oz. začasnih del. S sklenitvijo ne ustvarjamo trajnega razmerja med strankama, pogodba neha veljati, ko je delo opravljeno. Podjemna pogodba se uporablja za opravljanje dela, ki nima narave delovnopravnega razmerja. Če se izkaže, da ima pogodba elemente delovnega razmerja, se bo obravnavala kot pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, kar bo za upokojenca pomenilo, da se je dolžan vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter da mu posledično miruje pokojnina.
Delodajalec mora upokojenca, s katerim je sklenil podjemno pogodbo, z M12 obrazcem prijaviti v zavarovanje za posebne primere, po končanju dela pa urediti tudi odjavo; razen, če je ob prijavi navedel točni datum, kdaj pogodba preneha. Priporočljivo je, da se pogodba sklene pisno in da se v njej navede za kakšno delo se sklepa in kako dolgo bo delo predvideno trajalo.
Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika in je zato obdavčen v okviru dohodnine; natančneje v okviru dohodka iz zaposlitve (kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. V 38. členu Zakona o dohodnini RS je določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.
Davčno osnovo predstavlja dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezani z
opravljanjem dela ali storitev iz podjemne pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja samo na podlagi ustreznih dokazil (računov, potrdil itd.) v okviru ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Izplačevalec dohodka je ob njegovem izplačilu zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove.
Praktičen prikaz: Izračun za bruto pogodbeno vrednost v višini 252 EUR
| Bruto znesek: | 252,00 € |
| Normirani stroški (10 % bruta): | 25,20 € |
| Davčna osnova (90 % – PIZ – zdrav.): | 210,77 € |
| Akontacija dohodnine (25 % d. o.): | 52,69 € |
| Obveznosti iz bruta | |
| Prispevek za zdravstvo (6,36 %): | 16,03 € |
| Prispevek za PIZ (15,5 % bruto): | 0,00 |
| Obveznosti na bruto | |
| Posebni davek na določene prejemke (25 % bruto): | 63,00 € |
| Prispevek za poškodbe pri delu (0,53 % bruto): | 1,34 € |
| Prispevek za invalidnost (8,85 % bruto): | 22,30 € |
| Neto izplačilo: | 183,28 € |
| Davki in prispevki: | 155,36 € |
| Strošek izplačevalca: | 338,64 € |
| Neto | 183,28 € |
| Davki in prispevki | 155,36 € |
| Strošek izplačevalca | 338,64 € |
Vir izračuna: https://www.zvezarfr.si/pripomocki/izracuni/zacasno-delo
POGODBA O ZAČASNEM IN OBČASNEM DELU UPOKOJENCEV
V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela.
Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem – osebo, ki ima v RS status upokojenca – ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa ZDR-1.
Pomembna značilnost začasnega ali občasnega dela so omejitve, ki so zakonsko določene in jih bomo predstavili v nadaljevanju.
Pogodba o začasnih in občasnih delih se sklepa predvsem v primerih, ko pogodb civilnega prava ne bo dopustno skleniti, ker vsebina razmerja vsebuje elemente delovnega razmerja. To je ključna razlika z delom po podjemni pogodbi, za katero je značilno, da med podjemnikom ter naročnikom ni podrejenega razmerja (podjemnik ne dela po navodilih in pod stalnim nadzorom delodajalca), temveč gre za samostojno izpolnitev naročila, kot to določa 619. člen OZ.
Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela kot to velja na primer pri osebnem dopolnilnem delu, zato se lahko na podlagi te pogodbe opravljajo vse vrste dela. Seveda pa je potrebno upoštevati omejitve oziroma pravila, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja.
Ureditev začasnih in občasnih del za upokojence ne vpliva na druge že sklenjene pogodbe civilnega prava, na podlagi katerih se opravlja določeno delo, niti ne nadomešča ali ukinja možnosti njihovega sklepanja in opravljanja dela na tej pravni podlagi.
Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
- naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca;
- ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca;
- vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo;
- obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela;
- podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela;
- datum sklenitve pogodbe;
- urna postavka za opravljeno delo in
- predviden skupen znesek dohodka.
Kakšne so obveznosti upokojenca?
Z delodajalcem mora skleniti pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka. Iz tega naslova lahko za upokojenca nastane povečana dohodninska obveznost. Obvezne prijave ali registracije (npr. pri Zavodu RS za zaposlovanje, upravni enoti idr.) ni.
Kaj pa omejitve?
- Upokojenec lahko delo opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarsko mesec. Urna predpostavka ne sme biti nižja od 4,20 evra, skupen dohodek za opravljeno delo v posameznem koledarskem letu pa ne sme preseči 6.300 evrov.
- Upokojenec lahko delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar mora biti pozoren na predpisano omejitev glede števila ur in višine dohodka.
Kakšne so obveznosti delodajalca?
- Najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu (kot je določeno z ZDR-1) mora izplačati dohodek in pri tem upoštevati, da višina urne predpostavke ne sme biti nižja od 4,20 evra.
- Voditi mora dnevno evidenco prihoda in odhoda upokojenca na delo ter evidenco dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.
- Dajatev v višini 25 % mora obračunati na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela.
- V svoje breme mora obračunati ter plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, v breme upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 %).
- Upoštevati mora določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.
Delodajalci omejeni glede na število redno zaposlenih
Zakon za delodajalce določa naslednje omejitve, določene za posamezni koledarski mesec:
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.
Davčna obravnava začasnega ali občasnega dela
Dohodek iz občasnega in začasnega dela se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji.
Upokojenci se morajo pri opravljanju začasnega ali občasnega dela po 20. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zavarovati za posebne primere zavarovanja, zato mora delodajalec ob izplačilu dohodka obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %.
Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo, so pri delu zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 17. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
Primer izračuna za 60 ur v koledarskem mesecu in urni predpostavki 4,20 evra = 252 evrov, ki jo v danem primeru vzamemo kot bruto pogodbeno vrednost:
| Bruto znesek: | 252,00 € |
| Normirani stroški (10 % bruta): | 25,20 € |
| Davčna osnova (90 % – zdrav.): | 210,77 € |
| Akontacija dohodnine (25 % d. o.): | 52,69 € |
| Obveznosti iz bruta | |
| Prispevek za zdravstvo (6,36 %): | 16,03 € |
| Obveznosti na bruto | |
| Dajatev na dohodek od začasnega in občasnega dela (25 % bruto): | 63,00 € |
| Prispevek za zdravstvo in poškodbe pri delu: | 4,63 € |
| Prispevek za invalidnost (8,85 % bruto): | 22,30 € |
| Neto izplačilo: | 183,28 € |
| Davki in prispevki: | 158,65 € |
| Strošek izplačevalca: | 341,93 € |
| Neto | 183,28 € |
| Davki in prispevki | 158,65 € |
| Strošek izplačevalca | 341,93 € |
Vir izračuna: https://www.zvezarfr.si/pripomocki/izracuni/zacasno-delo
Višina stroška delodajalca je v obeh primerih enaka
Plačilo z naslova podjemne pogodbe kot tudi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela je dohodek posameznika, zato je obdavčen v okviru dohodnine, natančneje v okviru dohodka iz zaposlitve kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Kot tak se vključuje v letno dohodninsko osnovo. Pri podjemni pogodbi delodajalec po Zakonu o posebnem davku na določene prejemke plača posebni davek v višini 25 %, pri pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela pa v skladu z Zakonom o urejanju trga dela posebno dajatev v enaki višini 25 %. Poleg tega mora delodajalec v obeh primerih plačati še socialne prispevke, in sicer prispevek za invalidnost ter smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (8,85 %), in pavšalni znesek zavarovanja za poškodbo pri delu ter poklicno bolezen.
Glede na povedano je z vidika stroškov dela vseeno ali upokojenec opravi delo po pogodbi o delu ali po novem delovno – pravnem institutu, saj je višina stroška naročnika v obeh primerih enaka.
