Učinek miselne naravnanosti o stresu

Stres je normalen odziv posameznika, kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje zaradi notranjih ali zunanjih vplivov (stresorjev). Enak dogodek bo nekomu predstavljal izziv, drugega pa ogrožal, odvisno od posameznikove osebnosti, izkušenj, njegove socialne mreže ter drugih okoliščin. Splošni odziv telesa na stresor, t. i. stresni odziv se kaže v hitrem bitju srca, povečanem krvnem tlaku, potenju, zoženi pozornosti ipd.

Delovni ritem in obremenitve se na mnogih delovnih mestih povečujejo in s tem tudi obremenjenost delavcev. Vseevropska raziskava o delovnih pogojih EWCS iz leta 2010 kaže, da slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v EU 27 poročajo, da delajo vse več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju in redkeje izostajajo z dela.

Po poročanju NIJZ so duševne in vedenjske motnje 4. najpogostejši razlog bolniških odsotnosti v Sloveniji, prav tako so odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj 2. najdaljše. Premnogokrat se z duševnim zdravjem na delovnih mestih začnemo ukvarjati šele, ko nastopijo težave, premalo pozornosti pa se posveča preventivnim dejavnostim oz. promociji duševnega zdravja. Podobno je tudi pri stresu – z njim se odpravljanje težav začne šele, ko se ta pojavi. A dejstvo je, da je stres na delovnem mestu eden največjih zdravstvenih in varnostnih izzivov, s katerimi se srečujemo v Evropi. V raziskavi Eurofounda je tudi večina slovenskih anketirancev poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 % pa jih je navajalo doživljanje splošne utrujenosti.

Pozitiven in negativen stres

Stres ima pri večini negativen predznak, vendar to še ne pomeni, da je tudi škodljiv. Kadar posameznik obvladuje situacijo, ga lahko stres spodbudi k dejanjem in mu omogoča boljše spoprijemanje s težavo ali nalogo. Temu stresu nekateri pravijo tudi pozitiven stres, saj nam daje spodbude in zagon, da izpolnimo zahteve in dosežemo cilje. Določena raven stresa je celo nujna in pomembna za človekovo normalno delovanje.

Kadar pa posameznik zaznava, da situacija presega njegove zmožnosti za spoprijemanje, je doživljanje stresa negativno. Če je stresa preveč ali če je dolgotrajen, postaja škodljiv in lahko povzroča zdravstvene težave, bolezni in motnje.

Med fiziološkimi posledicami so najpogostejše bolezni srca in ožilja, težave s hrbtenico, rana na želodcu, glavobol, oslabljen imunski sistem, rak, kožne bolezni, visok krvni pritisk ipd. Med psihičnimi posledicami so nespečnost, depresija, anksioznost … Zaradi izpostavljenosti stresu se lahko pojavijo tudi spremembe v vedenju, kot je kajenje, uživanje večjih količin alkohola in prepovedanih drog, spremembe v prehranjevanju ipd.

Vendar nekatere študije poročajo tudi o nasprotnem. Stres lahko pozitivno vpliva na fiziološke procese, vezane na imunski sistem in okrevanje po poškodbah, ali celo prispeva k razvoju posameznikov v smislu prevzemanja novih perspektiv, globljih odnosov, večjega zadovoljstva z življenjem.

Posledice stresa so torej tako pozitivne kot negativne, kot bomo izvedeli v nadaljevanju, pa so v veliki meri povezane tudi z našo miselno naravnanostjo o stresu.

Miselna naravnanost o stresu

Miselna naravnanost je mentalni okvir ali leča, ki selektivno organizira in kodira informacije, s čimer posameznika usmerja k edinstvenemu načinu razumevanja neke situacije in k ustreznim dejanjem in odzivom. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da miselna naravnanost deluje predvsem pri izzivih, povezanih z osebnostjo in inteligentnostjo, vse več pa je dokazov, da lahko z miselno naravnanostjo oblikujemo tudi stresni odziv.

Miselna naravnanost o stresu pomeni, v kolikšni meri posameznik verjame, da ima stres pozitivne (krepčilne) posledice (prepričanje ‘stres me krepi’) oz. da ima stres negativne ali celo škodljive posledice za njegovo uspešnost, zdravje, počutje, rast in razvoj (prepričanje ‘stres mi škodi’). Študije kažejo, da se miselna naravnanost o stresu povezuje z zaznanim zdravjem in zadovoljstvom z življenjem v večji meri kot mere stresa, strategije spoprijemanja ipd. Posamezniki s pozitivno miselno naravnanostjo o stresu kažejo zmerne ravni kortizola in so bolj dojemljivi do povratnih informacij, kadar jih izpostavimo stresni situaciji.  

Miselna naravnanost o stresu bi naj na zdravje in učinkovitost posameznika delovala preko dveh mehanizmov:

1. neposredne spremembe fizioloških odzivov na stres,

2. spremembe vedenjskih odzivov na stres.

S pozitivno miselno naravnanostjo o stresu naj ne bi sam stres občutili kot manj ogrožajoč in neprijeten, temveč bi lahko s povečanjem miselnih, čustvenih in fizioloških značilnosti dolgoročno prispevali k prilagojenim odzivom na stres. Posamezniki, pri katerih prevladuje pozitivna miselna naravnanost o stresu, bi naj bili tudi bolj učinkoviti pri delu in bolj zdravi.

Sodobno spoprijemanje s stresom

Trenutno razumevanje stresa v splošni javnosti in pristopi k odpravljanju le tega so lahko problematični. Zmanjševanje ravni stresa je že samo po sebi zahtevno in v situacijah, ko se posameznik mora resnično spoprijeti s težavo, nesmiselno.

Tehnike spoprijemanja so zelo raznolike, kompleksne in lahko same po sebi predstavljajo dodatno obvezo in povzročajo dodaten stres. Prav tako pa vsi ti pristopi ohranjajo in spodbujajo prepričanje, da je stres (še posebej velike količine tega) škodljiv, kar pa, kot smo ugotovili, ne drži v celoti in lahko povzroča nasprotne učinke. Tudi pristopi odpornosti na stres, še vedno spodbujajo prepričanje, da se stresu moramo izogniti. Pristopi, pri katerih se ukvarjamo s stresom, še preden se ta sploh pojavi, se kažejo kot učinkovitejši.

Če ste se ob branju prispevka spraševali, ali je možno spremeniti našo miselno naravnanost o stresu, je odgovor pritrdilen. Že manjša intervencija (npr. serija kratkih videov) za spodbujanje pozitivne miselne naravnanosti, prepričanja ‘stres me krepi’, lahko izboljša odziv na potencialno stresne situacije. Podoben učinek lahko dosežemo tudi, če s sodelavci delimo prispevek, v katerem so omenjeni pozitivni učinki stresa.

Naše svetovanje za oblikovanje zdravih delovnih mest ter prilagojeni interni programi Za zdravje se v veliki meri dotikajo tudi miselne naravnanosti vaših sodelavcev na stres. Vas zanima več?

Deli na družbenih omrežjih