Starejši delavci in delavci pred upokojitvijo spadajo v ranljivo skupino zaposlenih, ki jim tudi zakonodajalec izkazuje posebno obravnavo. Zaradi njihove ranljivosti, se od delodajalcev upravičeno pričakuje posebna zaščita te skupine. Po določilih Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) se med prve štejejo delavci po dopolnitvi 55 let, med druge pa delavci po dopolnjenem 58. letu starosti ali delavci, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Na primeru iz prakse pojasnjujemo tudi situacijo delodajalcev, ki niso v zavidljivem položaju, saj krmarijo med strogimi, a hkrati neustreznimi praksami upravnih organov.

KAJ OBSEGA VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV?

Delavcu s pridobitvijo statusa starejšega delavca po zakonu pripadajo določene ‘nadstandardne’ pravice, ne pa še varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To mu pripada šele po pridobitvi statusa delavca pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1. Starejši delavec je vseeno upravičen do nekaterih ugodnosti, v nadaljevanju izpostavljamo tri najpomembnejše.

Dodatne pravice delavcu pripadajo šele po dopolnjenem 55. letu starosti, ki so vezane so na točen datum, ne na leto. V praksi to pomeni, da bo lahko delavec, ki 55. rojstni dan praznuje decembra, šele takrat odklonil delodajalčevo odreditev nadurnega dela, ne pa že aprila v istem koledarskem letu.

Pravica do krajšega delovnega časa

Starejši delavec lahko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji skladno z določili Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). Delodajalec mora sorazmerno z delovnim časom delavcu zagotavljati:

  • plačilo za delo;
  • regres za letni dopust; in
  • pravico do odmora med delovnim časom.

Ne glede na krajši delovni čas delavcu pripada pravica do letnega dopusta v polnem trajanju.

Prepoved odrejanja nadurnega ali nočnega dela

Delodajalec lahko starejšemu delavcu odredi nadurno in nočno delo le, če se delavec s tem strinja. Soglasje mora podati v pisni obliki in preden mu delodajalec takšno delo odredi. V primeru starejših delavcev ne velja izjema, da se lahko nadurno delo delavcu v izjemnih primerih odredi ustno zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ter se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Poleg nadurnega dela in nočnega dela, delodajalec starejšemu delavcu brez njegovega izrecnega soglasja ne sme odrediti:

  • neenakomerne razporeditve delovnega časa;
  • začasne prerazporeditve delovnega časa;
  • dodatnega dela v primeru naravne ali druge nesreče, saj se določbe zakona o nadurnem delu uporabljajo tudi v teh primerih.

Dodatni dnevi letnega dopusta

Starejši delavec je upravičen do najmanj dodatnih treh dni letnega dopusta. V primerjavi z ostalimi, doslej obravnavanimi dodatnimi pravicami za starejše delavce, se pravica do dodatnih dni letnega dopusta pri enem kriteriju bistveno razlikuje. Starejši delavec je do dodatnih dni dopusta upravičen že ob odmeri dopusta za koledarsko leto, v katerem bo dopolnil 55 let, ne glede na mesec rojstva.

KAJ OBSEGA VARSTVO DELAVCEV PRED UPOKOJITVIJO?

Zakon o delovnih razmerjih določa dve skupini delavcev pred upokojitvijo: delavce, ki so dopolnili 58 let starosti in delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. V takšnih primerih delodajalec delavcu, brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Varstvo delavcu pripada samo v primeru, če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delavec pred upokojitvijo ne bo varovan, če mu delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove iz drugih razlogov.

Večkratno pravno varstvo pred odpovedjo

Delavci pred upokojitvijo in delavci, ki so dopolnili 58 let, so le ena izmed kategorij delavcev, ki so varovani pred odpovedjo iz poslovnega razloga. Zakon varstvo podeljuje tudi drugim skupinam delavcev, med njimi predstavnikom delavcev, staršem, invalidom in delavcem, ki so odsotni z dela zaradi bolezni.

Delavec lahko spada tudi v več kot eno varovano kategorijo. V takšnih primerih mora delodajalec delavca obravnavati po statusu, ki delavcu daje močnejše pravno varstvo. Katero pravno podlago bo potrebno uporabiti mora presojati vedno znova.

Kdaj varstvo delavcem pred upokojitvijo ne pripada?

Varstvo delavcev pred upokojitvijo ne velja v štirih primerih:

  • ko je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;
  • ko je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu;
  • ko delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo, razen če gre za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v primeru ponujene nove ustrezne zaposlitve pri delodajalcu; ali
  • če je bil uveden postopek prenehanja gospodarske družbe delodajalca.

Znižanje starostne meje

Če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, delavcu pred upokojitvijo varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga, ne pripada. V preteklosti je bilo sporno, če se upošteva tudi znižanje starostne meje.

ZDR-1 je situacijo razjasnil in varstvo pred odpovedjo pogojeval samo z izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do odpovedi. Sodišče je potrdilo, da ZDR-1 in ZPIZ-2 ne govorita več o minimalnih pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ampak samo o pogojih za pridobitev starostne pokojnine. Pri tem je sodišče navedlo, da je uveljavitev starostne pokojnine vedno odvisna od delavca. Tako je sodišče kot pogoj za pridobitev starostne pokojnine dodalo tudi subjektivni element, to so osebne okoliščine in odločitev delavca, ali se bo upokojil ali ne.

Vrhovno sodišče je bilo leta 2016 jasno, da ZDR-1 varstva pred odpovedjo iz poslovnega razloga veže na izpolnitev pogojev za starostno pokojnino. To pomeni, da je potrebno upoštevati tudi znižanje starostne meje. Sodišče s tem na delodajalca prenese breme, da ravna z zadostno skrbnostjo in se pri delavcu pozanima ali ima namen uveljavljati posebne ugodnosti.

Kako smo primer reševali na Kadrovski asistenci?

Z nekoliko drugačno situacijo smo se srečali tudi v Kadrovski asistenci. Delodajalec je ugotavljal ali delavki manjka več ali manj kot pet let do pokojninske dobe. Preverjal je, če ji pripada varstvo pred odpovedjo, zato je na pristojnem ZPIZ vložil vlogo za pridobitev podatkov iz zbirke. Upravni organ mu je izstavil obvestilo, v katerem je bilo navedeno zgolj to, da delavki manjka do upokojitve več kot pet let pokojninske dobe. Konkretnega datuma, kdaj bo delavka izpolnila pogoje za upokojitev, organ ni navedel. Delodajalec se je zanesel na tako ohlapno obvestilo organa in sklepal, da delavki varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga ne pripada in ji vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavka je nato tudi sama pridobila podatke o tem, koliko delovne dobe ji še manjka do upokojitve. Obenem je zaradi  skrbi za otroka uveljavljala tudi znižanje starostne meje. Po uveljavitvi znižanja starostne meje, se je izračun spremenil, delavki je sedaj do upokojitve manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe. Tako je delavka padla v kategorijo delavcev pred upokojitvijo in postala varovana pred odpovedjo. Prej vročena odpoved iz poslovnega razloga, je bila sedaj nezakonita, saj delodajalec ni pridobil pisnega soglasja delavke.

Leto 2018, ko je začela veljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, je prineslo številne novosti tudi v postopanju v postopku pridobitve podatkov iz zbirk ZPIZ. Opazili smo, da ZPIZ ne izdaja več obvestil, ki bi navajala točen datum, kdaj se bo lahko delavec starostno upokojil, ampak obvestilo vsebuje zgolj navedbo, ali bo delavec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v roku pet let ali ne. Praksa upravnega organa je precej nova, zato Vrhovno sodišče tega še ni obravnavalo in se opredelilo.

Obvestilo ZPIZ je skopo do te mere, da delodajalcu ne daje niti okvirnega vtisa, kdaj bo delavki pripadalo varstvo pred odpovedjo. Na tej podlagi bi lahko sklepal, kaj zanj pomeni, če bi delavka uveljavljala znižanje starostne meje in špekuliral ali ji varstvo pred odpovedjo pripada ali ne. Delodajalec je prepuščen sam sebi, obvestilo ZPIZ, ki ugotavlja izpolnjevanja pogojev za varstvo pred odpovedjo delavcu pred upokojitvijo, pa sploh ne služi več svojemu namenu.

Avtorici: Lučka Mar in Maja Brajnik

Deli na družbenih omrežjih