nšpektorat RS za delo je pred dnevi objavil svoje poročilo za leto 2017. Ključna ugotovitev je: Slovenija je sicer res prebrodila gospodarsko krizo, se pa na področju delovnopravne zakonodaje še vedno srečujemo s številnimi kršitvami pravic delavcev. V letu 2017 so inšpekcijske službe posebno pozornost namenile izplačevanju plač in regresa, zato so odstopanja od prejšnjih poročil in ugotovitev na tem področju največja.

Inšpekcijske službe so v letu 2017 opravile 7.694 inšpekcijskih pregledov, kar je sicer manj kot v letu poprej, kar pa je moč pripisati zahtevnosti in kompleksnosti posameznih nadzorov. Lani so prejeli 5.573 novih prijav, največ s strani delavcev, pogosto pa so med pobudniki tudi Finančna uprava, policija, Komisija za preprečevanje korupcije, Inšpektorat RS za šolstvo in šport, Tržni inšpektorat, Zavod za zaposlovanje, Varuh človekovih pravic idr. Ugotovljenih kršitev je bilo v primerjavi z letom 2016 nekoliko manj, skupno 11.363 (11.788 leta 2016). Največ kršitev je bilo ugotovljenih v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini – tem dejavnostim so v inšpekcijskih službah namenili tudi posebno pozornost.

Kršitve v zvezi s plačilom za delo so bile tudi v letu 2017 najpogosteje ugotovljene kršitve (6.064 kršitev) in so predstavljale več kot 50 % vseh kršitev. V primerjavi z letom 2016 je bilo ugotovljenih 1.051 kršitev več. Delodajalci so največkrat zamujali s plačilom plače, veliko kršitev (2.085) pa je bilo ugotovljenih tudi v zvezi z letnim regresom ter krajem in načinom izplačila plače (1.085).

V primerjavi s prejšnjimi leti prihaja na trgu dela do velikih sprememb. Delodajalci se v posameznih panogah srečujejo z izrazitim pomanjkanjem določenih profilov delavcev. To ima izredno negativen vpliv na že zaposlene delavce, saj so še dodatno obremenjeni, večkrat pa se jim kršijo pravice glede delovnega časa, odmora in počitkov.

Reševanja pomanjkanja delavcev se delodajalci lotevajo na različne načine, ob tem pa vsekakor pričakujejo pomoč države pri odpravi birokratskih preprek pri zaposlovanju tujcev. Kršitev veljavne zakonodaje lahko za delodajalce pomeni prepoved zaposlovanja delavcev iz tujine, kar lahko posledično vodi v prenehanje poslovanja družbe. Tako strogi ukrepi niso določeni v nobeni drugi zakonodaji in so tudi po mnenju inšpektorata do delodajalcev prestrogi.

Inšpekcijske službe so tudi lani zaznale velik problem na področju prekarnega dela. Število ugotovljenih kršitev na tem področju (176) ne odraža dejanskega obsega te problematike. Boj zoper opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ne more biti samo v domeni nadzora inšpektorjev. Problematiko je treba urediti sistemsko in celovito. Inšpektorji se na terenu srečujejo z velikimi problemi pri ugotavljanju elementov delovnega razmerja in iskanju dokazov za njihov obstoj. Postopek je lahko dolgotrajen in zapleten, predvsem v primerih, ko delavci iz takšnih ali drugačnih razlogov niso pripravljeni sodelovati. Inšpektorat zaznava, da na tem področju ne prejmejo večjega števila prijav. Primere kršitev ugotovijo predvsem v okviru usmerjenih poostrenih nadzorov v posameznih dejavnostih.

Veliko kršitev je bilo v letu 2017 ugotovljenih tudi na najširšem področju zaposlovanja. Približno 15 % vseh kršitev predstavljajo kršitve v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (zaposlitve za določen čas, obvezne sestavine pogodbe, ukrepi za varovanje dostojanstva delavca pri delu, izročitev pisne pogodbe in predloga te pogodbe, prijava delavca v socialno zavarovanje …).

V letu 2017 je bilo ugotovljenih tudi veliko število kršitev 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki se nanaša na varovanje dostojanstva delavcev (skupno 389). Inšpektorji ugotavljajo, da se posamezniki odločijo za vložitev tovrstne prijave šele po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu. Veliko delodajalcev nima ustrezno urejenih sistemov za obravnavo pritožb delavcev, povečalo pa se je tudi število izrednih odpovedi delavcev, zaradi nezagotavljanja enake obravnave oz. varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti na področju delovnopravnih razmerjih je Inšpektorat RS za delo v letu 2017 v 1.543 primerih delodajalcem izdal odločbo za odpravo nepravilnosti. V 113 primerih je ukrepal z izdajo odločbe o prepovedi opravljanja delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti. V postopkih, kjer so inšpektorji zaznali prekršek, so v 1.107 primerih ukrepali s plačilnimi nalogi, v 2.770 primerih so izdali odločbo o prekršku in v 479 primerih opozorilo. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) so skladno z načelom sorazmernosti v 157 primerih ukrepali z opozorili. Prav tako so izdali 29 odločb o soglasju k odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavkam oziroma delavcem, ki so varovani zaradi nosečnosti in starševstva.

Zavedanje o pomenu varnosti in zdravja pri delu je eden najpomembnejših dejavnikov. tako za delodajalce kakor tudi za delavce. Temu področju so inšpekcijske službe posvetile veliko pozornost tudi v letu 2017, v okviru projekta Odpravimo konflikte na delovnem mestu, financiranega s strani Evropskega socialnega sklada, pa so še okrepili vlogo inšpektorata v postopkih reševanja sporov med delavci in delodajalci ter osveščanja o pomenu zagotavljanja varnega in zdravega okolja in dostojnega dela zaposlenih.

Na področju varstva in zdravja pri delu izstopajo kršitve na področju ocenjevanj tveganj, zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcem in usposabljanja delavcev za varno delo. Sicer so to področja, kjer Inšpektorat RS za delo v zadnjih letih ugotavlja večje število kršitev.

V letu 2017 so inšpektorji s področja varstva in zdravja pri delu izrekli 4.230 ukrepov. V največjem številu primerov, in sicer v 2.741 primerih, je Inšpektorat RS za delo odredil delodajalcem odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali jim je z odločbo prepovedal izvajanje delovnih procesov do odprave nepravilnosti. Zaskrbljujoče je, da so inšpektorji v 576 primerih izdali odločbo, ki se je nanašala na delo otrok, mlajših od 15 let. V prekrškovnih postopkih so na področju varstva in zdravja pri delu izdali 1.489 ukrepov.

V letu 2017 so začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o inšpekciji dela (ZID-1), ki inšpektoratu določajo nove pristojnosti za nadzor, nekatere tudi ne glede na sistemsko ureditev pristojnosti nadzornih organov v Republiki Sloveniji. Žal se kadrovska podhranjenost inšpektorata in preobremenjenost inšpektorjev kaže na vsakem koraku, kar ugotavljajo tudi Državni zbor RS, Državni svet RS, Varuh človekovih pravic, sindikati in nevladne organizacije. Čimprejšnja vzpostavitev skupne informacijske infrastrukture za elektronsko vodenje evidenc prekrškovnih organov bi pomenila veliko administrativno razbremenitev pri dajanju podatkov posameznim prosilcem.

Inšpektorat RS za delo je v svojem poročilu izpostavil nekaj predlogov za spremembe zakonodaje, ki jih ocenjuje za najbolj pomembne za njegovo delo. Med drugimi je podal predlog, s katerim bi se preučil Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) v delu, kjer ureja pogostost in nabor kršitev, ki vplivajo na možnost zaposlovanja tujcev. Inšpektorat RS za delo meni, da je takšna ureditev do delodajalcev prestroga.

Inšpektorat RS za delo je pri svojem delu zaznal večje število težav na področju vročanja dokumentov, zato predlaga spremembo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Po njihovem mnenju bi bilo smotrno določiti, da se ob ustanovitvi pravne osebe priglasi varen elektronski predal za posamezen gospodarski subjekt in odgovorne osebe pravne osebe. Za obstoječe pravne osebe pa naj se določi prehodno obdobje za priglasitev varnega elektronskega predala.

Ob izvajanju inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljenih več zlorab instituta dela s krajšim delovnim časom, ki je urejen v ZDR-1. Inšpektorat predlaga ureditev po vzoru preračunanega delovnega časa za delavce s polnim delovnim časom, ki ga prav tako določa ZDR-1.

Glede na število kršitev, ki jih je Inšpektorat RS za delo zaznal na področju varnosti in zdravja pri delu, je že v letu 2017 podal predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih na Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti. 

Poročilo o delu inšpektorata RS za leto 2017, objavljeno na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Deli na družbenih omrežjih