Ministrstvo za pravosodje je objavilo težko pričakovani osnutek novele Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). K varovanju osebnih podatkov bodo zavezana praktična vsa podjetja na trgu, zakon prinaša nove obveznosti tudi za manjša podjetja. 

Obravnavani predlog novega zakona prinaša številne novosti. Z naslednjim letom bodo k praktično enaki politiki varovanja osebnih podatkov zavezani tako upravljavci kot tudi obdelovalci osebnih podatkov, ki jim je bilo doslej veliko prihranjenega. Nov zakon (enako, če bi obveljala definicija iz Splošne uredbe) kot upravljavce definira vsa podjetjaki opravljajo kakšno dejavnost na trgu. Če podjetje namreč posluje s strankami, pridobiva njihove podatke.


Zakon implementira določbe Uredbe (EU) 2016/679 o varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba/GDPR), ki je bila sprejeta lani, 27. aprila 2016. Če posamezna država članica EU do 25. maja 2018 ne bo sprejela ustrezne zakonodaje, se bo s tem dnem pričela neposredno uporabljati Splošna uredba.


Koga boste pooblastili za varstvo osebnih podatkov?

Med velikimi in malimi podjetji se razlike pri obveznostih manjšajo, v praksi pa bo nov zakon uvedel novosti in dodatne obveznosti predvsem za manjša podjetja. Ne glede na velikost, bodo namreč vsi subjekti na trgu, ob izpolnjevanju zakonskih kriterijev vezanih na dejavnost podjetja, zavezani imenovati pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov (Data protection officer).

Med drugim predlog zakona uvaja dva nova instituta. Kodeksi ravnanj in certifikacija bosta za subjekte sicer neobvezujoče narave, kot pokazatelja višjih standardov varovanja osebnih podatkov, pa bosta lahko velika dodana vrednost za podjetja. 

Različne kazni za kršitve 

V Splošni uredbi so za kršitve določil predvidene globe v astronomski višini do 20 milijonov evrov oz. višje, odvisno od višine skupnega svetovnega letnega prometa. Tu so ciljane predvsem mednarodne korporacije. Osnutek slovenskega zakona tako visokih glob ne predvideva. Če bodo kazenske določbe iz predloga zakona sprejete, bodo zagrožene kazni za kršitve posameznih določb za prekrške v pristojnosti slovenskega nadzornega organa celo nižje oz. zaokrožene navzdol v primerjavi z globami trenutno veljavnega zakona ZVOP-1.

Pomagamo vam pri odzivih na osnutek predloga zakona

Osnutek predloga zakona je javno objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Do 13. novembra 2017 je mogoče nanj podati komentarje. Ti bodo upoštevani, če bodo konkretni komentarji konsistentni z rešitvami v mednarodnih in lokalnih predpisih, ki urejajo ali se navezujejo na obravnavano področje. Ob tem morajo upoštevati že veljaven pravni okvir. Prav iz tega razloga vam svetujemo, da se z morebitnimi komentarji na podan osnutek predloga zakona obrnete na Kadrovsko asistenco.

Če imate dodatna vprašanja in dileme, ali potrebujete pomoč pri obrazložitvi nejasnosti, se po brezplačen nasvet obrnite na asistenca@kadrovska-asistenca.si ali 02/22-83-511.

Maja Brajnik, dipl. prav. (UN) in Zlatka Markovič, univ. dipl. prav.

Deli na družbenih omrežjih